Zapisnik 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 7. julija 2004.

Seja se je pričela ob 12,06 uri in se zaključila ob 15,17 uri.

24. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije je pričel podpredsednik, Jože Stanič.

Opravičili so se:
- Branko Majes
- Drago Bahun
- Marjan Maučec
- Peter Vrisk
- prof.dr. Jože Mencinger
- Darko Fras

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• Nj. Eksc. gospod Jan C. Henneman, nizozemski veleposlanik v Republiki Sloveniji k predlagani razširitvi,
• gospod veleposlanik Erwan Fou?©r?©, Vodja Predstavništva evropske komisije v Republiki Sloveniji k predlagani razširitvi,
• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije k 3. točki,
• dr. Vlado Dimovski, Minister za delo, družino in socialne zadeve k 3. točki,
• mag. Majda Potrata, poslanka v Državnem zboru k 4. točki,
• Andreja Rihter, Ministrica za kulturo k 4. točki,
• dr. Janez Dular, Sektor za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo k 4. točki,
• Zdenka Cerar, Ministrica za pravosodje, k predlagani razširitvi,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• Nj. Eksc. gospod Jan C. Henneman, nizozemski veleposlanik v Republiki Sloveniji,
• Karl Erjavec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje,
• Matjaž Jan, svetovalec na Ministrstvu za pravosodje,
• Miran Kalčič, namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
• Jože Kumelj, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
• mag. Majda Potrata, poslanka v Državnem zboru RS,
• Ciril Baškovič, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo,
• Miran Zupan, sekretar na Ministrstvu za kulturo,
• dr. Janez Dular, Sektor za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 23.6.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov,
3. Letno poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2003 (EPA 1325-IIII);
4. Predlog zakona o javni rabi slovenščine ZJRS - druga obravnava, (EPA 1142-III);

RAZŠIRITEV

Dne 5.7.2004 je predsednik pisno obvestil državne svetnike, da bo predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

• Predstavitev prioritet nizozemskega predsedovanja Evropski uniji.

Podpredsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje in sicer:

• Predstavitev prioritet nizozemskega predsedovanja Evropski unijI.

Predlog za razširitev je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za gospodarstvo je podpredsednik predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

• - Predlog za avtentično razlago 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99).

Kratko obrazložitev je podala predsednica Komisije za gospodarstvo, Marta Turk.

Podpredsednik je dal predlog za razširitev na glasovanje in sicer:

• - Predlog za avtentično razlago 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99).

Predlog za razširitev je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

DNEVNI RED:

Podpredsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Predstavitev prioritet nizozemskega predsedovanja Evropski uniji; RAZŠIRITEV
2. Odobritev zapisnika 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
   - - -
   Odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije;
3. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov,
4. Predlog za avtentično razlago 125. člena zakona o prisilni poravnavi,
   stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99); RAZŠIRITEV
5. Letno poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko
   zavarovanje Slovenije za leto 2003 (EPA 1325-IIII);
6. Predlog zakona o javni rabi slovenščine ZJRS - druga obravnava, (EPA
   1142-III);

Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda: RAZŠIRITEV
- Predstavitev prioritet nizozemskega predsedovanja Evropski uniji

Podpredsednik je pozdravil nizozemskega veleposlanika v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. gospoda Jana C. Hennemana in ga povabil, da predstavi prioritete nizozemskega predsedovanja v Evropski uniji.

Podpredsednik se je zahvalil Nj. Eksc. gospodu Janu C. Hennemanu za predstavitev.

Razpravljali so državni svetniki Jožef Jeraj, Anton Peršak in Boris Janez Bregant.

Podpredsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z prioritetami nizozemskega predsedovanja Evropski uniji in se nizozemskemu veleposlaniku v Republiki Sloveniji Nj. Eksc. gospodu Janu C. Hennemanu, zahvalil za predstavitev.

(V nadaljevanju je sejo vodil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, Janez Sušnik).

K 2. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 23. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 23.6.2004.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 23. seje glasujejo.

Zapisnik 23. seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

- Odobritev zapisnika 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 3. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 2.7. 2004.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 3. izredne glasujejo.

Državni svetnik mag. Adolf Zupan je državne svetnice in svetnike obvestil, da bo, zaradi njegove odsotnosti, poročevalec na seji Državnega zbora, ob ponovnem odločanju o zakonu o varnosti cestnega prometa, Ivan Bukovec.

Zapisnik 3. izredne seje je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 3. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

S pošiljko dne 1.7.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli mnenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede prometa s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi.

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije Državnega sveta za družbene dejavnosti za uvrstitev sprememb in dopolnitev Pravil in sprememb in dopolnitev pravilnika Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji, dne 7. 7. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) ob obravnavi pobude Komisije državnega sveta za družbene dejavnosti za uvrstitev sprememb in dopolnitev pravil in sprememb in dopolnitev pravilnika Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji na dnevni red seje državnega zbora, sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije čimprej uvrsti na dnevni red spremembe in dopolnitve Pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Obrazložitev:

Državni svet ugotavlja, da je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji istočasno s poročilom posredovala državnemu zboru tudi spremembe in dopolnitve Pravil Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki pa ju državni zbor še ni uvrstil na dnevni red.

Računsko sodišče je Fundaciji naložilo spremembe obeh aktov, h katerim mora dati soglasje državni zbor. Ta dva akta sta pomembna predvsem za izpeljavo jesenskih razpisov sredstev za leto 2005, za katere kandidirajo invalidske, humanitarne in dobrodelne organizacije s svojimi programi. To pomeni, da bo izvedba programov, ki je v prvi polovici leta odvisna predvsem od sredstev, pridobljenih na razpisu Fundacije, ovirana.

Zato državni svet predlaga, da se spremembe in dopolnitve pravil in spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji čimprej uvrsti na dnevni red državnega zbora, ker bodo v nasprotnem določene humanitarne in dobrodelne organizacije ovirane pri izvajanju svojih programov.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop na 23. seji Državnega sveta so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo so prejeli s pošiljko 1.7.2004.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji, dne 7. 7. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Rada Krpača za poenostavitev postopkov za posege v gozdni prostor - krčitve in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

O b r a z l o ž i t e v:

To področje ureja več predpisov; postopek je na osnovi veljavne zakonodaje zelo dolgotrajen oz. ga je skoraj nemogoče izpeljati do konca z izdajo odločbe s strani Zavoda za gozdove, saj le-ta nima osnov za dokončanje postopkov. Predpisi so tako neusklajeni, da je izvedba skoraj nemogoča, saj so le-ti pretirano uradniški in predvsem neživljenjski.

Krčitve so trenutno možne le, če je dejanska raba gozd, v prostorskih aktih pa je zapisana kmetijska raba; takšnih primerov pa je malo oz. so zgolj slučajni. Krčitve niso možne, če v občinskih prostorskih načrtih te niso po parcelnih številkah natančno določene. Tega pa ni skoraj v nobeni občini, saj to ni mogoče določiti tako daleč vnaprej. Dejstvo pa je, da gre pri krčitvah v kmetijske namene za razmeroma majhne posege (povprečno 0,5 ha) in da se potrebe dogajajo sproti, npr. ob zamenjavi gospodarja na kmetiji, ob zaokroževanju obdelovalne zemlje, ob razvoju kmetije ipd. Občine ob izdelavi svojih prostorskih aktov tovrstnih informacij ne pridobivajo, saj takrat niso aktualne, ker se kmetje takrat o tem še niso odločili. Tudi izdelave in spremembe prostorskih aktov tečejo zelo dolgo, kar nekaj let.

Zakon o graditvi objektov in zakon o urejanju prostora natančno o krčitvah ne govorita, zato je bilo pričakovati, da bo to urejeno v Pravilniku o enostavnih objektih.

Zaradi vsega navedenega državni svet daje pobudo pristojnima ministrstvoma, da zadevo preučita in skupno najdeta rešitve, ki bodo kmetom omogočale v normalnih rokih pridobiti ustrezna dovoljenja za krčitve gozda v kmetijske namene. Možne rešitve so v spremembi pravilnika ali v omogočanju strokovnim službam (kmetijska, gozdarska) presojo za krčitve na osnovi modelov, primernosti zemljišč in kriterijev (nagib, tla, kamnitost, poudarjenost funkcij, intenzivnost gospodarjenja ipd.) in s tem v zvezi jasnih navodil.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo proučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko 15.6.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na ponovna vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca v zvezi z usklajenostjo pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin.

Državna svetnika Boris Janez Bregant in Jože Ilc z odgovorom nista zadovoljna, zato sta postavila ponovna (tokrat že tretjič) vprašanja Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ki so jih državni svetniki prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da se vprašanja obravnavajo kot pobudo, ki jo bo dodelil v obravnavo pristojni komisiji. Le ta lahko ob obravnavi te problematike, na svojo sejo povabi predstavnike ministrstva in seveda oba predlagatelja vprašanj.

Komisija bo lahko ocenila ali pa tudi predlagala, da se ta problematika uvrsti na sejo Državnega sveta kot samostojno točko.

Predlagatelja, Boris Janez Bregant in Jože Ilc, sta se strinjala.

- - -

S pošiljko dne 28.6.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede denacionalizacijskih postopkov.

- - -

S pošiljko dne 28.6.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli dopis Ministrstva za okolje, prostor in energijo, s katerim odstopa v pristojno reševanje vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s finančno konstrukcijo sanacije zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč.

- - -

Vprašanja, na katera v določenem roku še vedno ni prejetih odgovorov, bodo ponovno posredovana pristojnim naslovnikom, da podajo svoje odgovore.

K 4. točki dnevnega reda: RAZŠIRITEV
- Predlog za avtentično razlago 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99)

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je objavljen Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99).

Pobudo državnega svetnika Rada Krpača so državne svetnice in svetniki prejeli na klop na 23. seji Državnega sveta.

Pobudo za avtentično razlago je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo so državni svetniki prejeli na klop.

Na klop so državni svetniki prejeli pravno mnenje o verižnih kompenzacijah kot načinu izpolnitve obveznosti v smislu 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj predloga, Rado Krpač.

Kratko obrazložitev je podal Karl Erjavec, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje.

Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal Anton Rozman.

Stališča Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, je podal Jože Ilc.

Razpravljal je mag. Zlatko Jenko.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog:

ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE 125. ČLENA ZAKONA O PRISILNI PORAVNAVI, STEČAJU IN LIKVIDACIJI (Ur.l.RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99)

I. NASLOV ZAKONA

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99)


II. NAVEDBA ČLENA, ZA KATEREGA SE PREDLAGA AVTENTIČNA RAZLAGA

1. Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje.
2. S pravnim dejanjem iz prvega odstavka tega člena je mišljena tudi opustitev tega dejanja, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
3. Za naklanjanje ugodnosti upniku se šteje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega upnika, katerega terjatev proti dolžniku je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in je upnik zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejel več kot bi prejel kot stečajni upnik v primeru, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku.
4. Domneva se, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena vedel ali bi moral vedeti, za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje:
   1/ če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen;
   2/ če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.

III. RAZLOGI ZA AVTENTIČNO RAZLAGO

Zakonska določba v četrtem odstavku 125. člena vsebuje opredelitev domnev o slabi veri upnika, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje, ki predstavlja naklanjanje ugodnosti upnikom in ki je ena izmed predpostavk za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, storjenih v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka. Po določbi četrtega odstavka 125. člena se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje naklanjanja ugodnosti upnikom, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stanje:

• če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, "ki ni običajen";
• če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oz. predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.

Od odgovora na vprašanje, ali predstavlja verižna kompenzacija običajen način poravnanja obveznosti, je v določeni meri odvisna uspešnost izpodbijanja tovrstnega načina poravnavanja obveznosti po določbah 125 člena zakona. V primeru, če se tak način poravnanja obveznosti ne šteje za običajen način, je namreč podana ena od predpostavk za uspešnost izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, storjenih v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, to je domneva o slabi veri upnika.

Sodna praksa se je po začetni negotovosti ustalila na stališču, da verižna kompenzacija ni običajen način poravnanja obveznosti. Tako stališče je na primer zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojem sklepu št. III Ips 102/99 z dne 17. 11. 1999. Sodišče je izreklo, da verižni pobot (pa tudi cesija) ne predstavlja običajnega načina poplačila, ker tako poplačilo predstavlja le bančni prenos denarnih sredstev iz dolžnikovega na upnikov žiro račun in da je v tem smislu treba razumeti pojem neobičajnosti plačila iz 1. točke četrtega odstavka 125. člena. Sodišče je še reklo, da taka neobičajna izpolnitev obveznosti kaže na določene likvidnostne težave kot posledico finančnih težav in da zato tudi obstaja zakonska domneva o slabem ekonomskem stanju stečajnega dolžnika, ki se je poslužil neobičajnega načina poplačila dolgov. V sodbi št. III Ips 185/99 z dne 13. 1. 2000 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije prav tako reklo, da se verižne kompenzacije sicer v poslovnem svetu pri dolžniško-upniških razmerjih med subjekti lahko uporabljajo, vendar pa v smislu določbe 1. točke četrtega odstavka 125. člena predstavlja verižna kompenzacija neobičajen način dolžnikovega poplačila obveznosti do upnika, saj bi upnik sam po sebi na ta način ne mogel uveljaviti izpolnitve te svoje terjatve, temveč je lahko dosegel verižni pobot le s posebnim dogovarjanjem in s sporazumom s tožečo stranko in drugimi udeleženci. Tudi po sodbi in sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. III Ips 81/2002 z dne 11. 9. 2003 je izpolnitev dolžnikove obveznosti z verižnim pobotom nenavaden način poplačila. Če ni nič drugega dogovorjeno, lahko upnik zahteva izpolnitev, ki je zakonsko predvidena, s plačilom gotovine ali na enakovreden način, to je z bančnim nakazilom. Po tem stališču pa bi lahko bilo plačilo z verižnim pobotom dogovorjeno že v času sklenitve dogovorjenega posla, ki je temelj za upnikovo terjatev. Vendar pa bi moral biti tak dogovor tudi dovolj določen.

Iz sodne prakse je torej mogoče povzeti, da gre pri neobičajnem načinu izpolnitve za takšen način izpolnitve, ki ni bil predmet prvotne obveznosti med upnikom in dolžnikom in da je neobičajen način izpolnitve podan tedaj, kadar je dogovorjen naknadno, zlasti zaradi tega, ker je postalo očitno, da obveznosti na prvotno dogovorjen način zaradi slabega ekonomsko-finančnega stanja dolžnika ne bo mogoče poravnati.

Pravna doktrina si v pogledu odgovora na vprašanja, ali predstavlja verižni pobot običajen način plačila, ni enotna. Tako sta pisca Boštjan Rejc in Tomaž Petrovič v svojih dveh člankih (Stečajno pravo: Verižna kompenzacija je običajen način izpolnitve, Pravna praksa, letnik 2002, št. 20, str. 7 in Verižna kompenzacija je običajen način izpolnitve - 2. del, Pravna praksa, letnik 2003, št. 3, str. 7) nanizala vrsto argumentov za stališče, da je verižna kompenzacija običajen način izpolnitve. Opozorila sta, da je obvezno večstransko pobotanje celo urejeno z Odlokom o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 17/91) in da se tudi verižnih kompenzacij poslužuje vrsta slovenskih podjetij oz. gospodarskih družb, da so verižne kompenzacije tako običajne in obsežne, da jih je mogoče šteti za običajen način poravnavanja obveznosti in da pri opredeljevanju, ali gre za običajen ali neobičajen način poravnavanja obveznosti, ne gre le za pravno vprašanje, temveč tudi za ugotavljanje dejanskega stanja, t.j. dejanskega dogajanja med upnikom in dolžnikom in v poslovnem življenju.

Nasprotno pa se je Miodrag Ä�ordevi? v svojem članku Izpodbijanje dejanj v škodo stečajnih upnikov (Podjetje in delo, letnik 2002, št. 8, str. 1940) postavil na stališče, da je treba pri odgovoru na vprašanje, ali gre za običajen ali neobičajen način poravnavanja obveznosti izhajati iz prvotno dogovorjene obveznosti med upnikom in dolžnikom. Izpolnitev se ujema z vsebino obveznosti, kadar je vnaprej dogovorjena, za neskladno (inkongruentno) kritje pa gre takrat, kadar kritje (poplačilo ali zavarovanje) ni v skladu z vsebino prvotne obveznosti med upnikom in dolžnikom. Po njegovem mnenju plača dolžnik terjatev na nenavaden način ali v nenavadni obliki z dajatvijo namesto plačila, na primer z odstopom terjatve namesto plačila ali z vrnitvijo neplačanega blaga. Če ob nastanku pravnega razmerja verižna kompenzacija ni bila dogovorjena kot način izpolnitve obveznosti, je poravnava obveznosti na ta način nadomestna izpolnitev, ki je upnik ni bil dolžan sprejeti, pa tudi ne upravičen zahtevati od stečajnega dolžnika. Čim pa je takšno izpolnitev sprejel, je bila ta sicer veljavna, vendar izpodbojna kot vsako drugo pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ta avtor je v svoji doktorski disertaciji Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (Ljubljana, oktober 2003) nekoliko "omilil" svoje stališče. Ponovil je sicer stališče, da gre za neobičajno obliko ali način izpolnitve obveznosti tedaj, kadar upnik v trenutku izpolnitve za tako izpolnitev ni imel pravne podlage niti v zakonu niti v pravnem poslu, iz katerega izvira njegova terjatev; kadar torej ni skladnosti med tem, kar je bilo dolgovano in tem, kar je bilo dano kot izpolnitev. Vendar pa je nato zavzel stališče, da bi na primer večkratna uporaba verižnih kompenzacij za plačevanje obveznosti med upnikom in dolžnikom zadostovala za ugotovitev, da je šlo za običajen način izpolnitve obveznosti, saj bi namreč izpolnitev obveznosti pomenila nadaljevanje ustaljene poslovne prakse med strankama. Zavzel je stališče, da izpodbijanja zaradi tega ne bi bilo mogoče uspešno utemeljevati s pomanjkanjem konkretnega dogovora o načinu plačila obveznosti. Če poslovne prakse med strankama še ne bi bilo, pa bi bilo pomembno, ali je bil način izpolnitve obveznosti v skladu s siceršnjo poslovno prakso v ustrezni dejavnosti oziroma panogi.

V bistvu je že Miodrag Ä�ordevi? zrelativiziral na videz trdno stališče sodne prakse, ki šteje za običajen način poravnavanja obveznosti le tistega, ki je bil med strankama v času dogovora o prevzemu obveznosti opredeljen. Že stališče, da prejšnja praksa med upnikom in dolžnikom, ki sta bila v pogostejših poslovnih odnosih, pomeni, da gre lahko pri verižnih kompenzacijah za običajen način plačila, predstavlja odstop od navidez trdnega stališča sodne prakse. Stališče, da je kot običajen način plačila mogoče šteti verižno kompenzacijo tudi tedaj, kadar je tak način običajen v določeni panogi (torej ne v že ustaljeni praksi med dvema gospodarskima subjektoma), predstavlja že popolni odstop od prvotnega stališča, da je običajen način poplačila le tisti, ki je med strankama že od vsega začetka dogovorjen.

Za običajen način poravnanja obveznosti je torej mogoče šteti tudi tistega, ki je običajen v praksi med gospodarskimi subjekti, in sicer iz naslednjih razlogov:

• zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji v četrtem odstavku 125. člena ne govori o načinu plačila, ki je običajen med strankami, še manj o načinu plačila, ki je med strankama že od vsega začetka dogovorjen. Kolikor bi zakon hotel za običajen način plačila šteti samo med strankama dogovorjeno plačilo, bi bilo besedilo 1. točke četrtega odstavka 125. člena drugačno; sklicevalo bi se na način plačila, ki med strankama ni bil dogovorjen. Zakon pa v 1. točki 125. člena pravi, da gre za domnevo slabe vere tedaj, kadar je dolžnik prejel izpolnitev svoje terjatve na način, ki ni običajen in ne na način, ki ni bil dogovorjen;
• kakor hitro zakon uporablja pomen "običajen", je mogoče ta pojem razumeti bodisi kot običajen način poravnavanja obveznosti med dvema pogodbenima strankama ali kot običajen način poravnavanja obveznosti med gospodarskimi subjekti. Kolikor se plačilni promet med gospodarskimi subjekti odvija v velikem obsegu, pogosto in dalj časa na določen način (na primer z verižnimi kompenzacijami), je mogoče tak način šteti za običajnega. Na tak način poravnavanja obveznosti sta lahko stranki računali že v času sklenitve pogodbe, še posebej če je vsaka od njiju v trenutku sklenitve določene pogodbe poravnavala svoje obveznosti in sprejemala plačila obveznosti na tak "običajen" način. Mogoče je reči, da je tak običajen način "v volji" skleniteljev posameznega pravnega posla; nanj sta računali kot na eno realnih možnosti poravnavanja obveznosti že v času sklenitve pravnega posla.

V primeru, če sodna praksa trdno vztraja pri svojem stališču, je treba samo v sodnih postopkih še vedno uveljavljati drugačno stališče in si prizadevati, da se sodna praksa spremeni. Mogoče pa bi bilo ob spremembi zakona doseči tudi spremembo oz. dopolnitev 1. točke četrtega odstavka 125. člena tako, da bi se domneva iz te zakonske določbe glasila: "... če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela ali je prejel izpolnitev v obliki in na način, ki ni običajen niti v poslovanju med njim in dolžnikom niti pri izpolnjevanju obveznosti med drugimi fizičnimi in pravnimi osebami."

IV. PREDLOG BESEDILA AVTENTIČNE RAZLAGE

Besedilo avtentične razlage 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99) se glasi:

"Plačilo terjatev v verižnih (multilateralnih) kompenzacijah je običajen način izpolnitve obveznosti v smislu 125. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji."

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

K 5. točki dnevnega reda:
- Letno poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2003 (EPA 1325-III)

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št.73/04.

Poročilo je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala Marija Perkovič.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal Jože Stanič.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal Jožef Jeraj.

Kratko obrazložitev je podal namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Miran Kalčič.

Razpravljala sta dr. Zoltan Jan in mag. Dušan Semolič.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji, dne 7. 7. 2004, ob obravnavi Letnega poročila o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2003, sprejel naslednji

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k Letnemu poročilu o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2003


Državni svet je bil seznanjen s poročilom o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2003. Uvodni del poročila podaja nekatere temeljne značilnosti poslovanja v preteklem letu, v nadaljevanju pa primerjalno in analitično prikazuje celotno finančno poslovanje in izvajanje zavarovanja s podatki po posameznih področjih.

Poglavje o finančnem poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kaže, da je zavod v letu 2003 na vseh področjih posloval uspešno in znatno presegel planska poslovna pričakovanja in ustvaril za približno 2,5 milijarde SIT presežka, ki bo uporabljen za pokrivanje primanjkljaja iz preteklih let. Kljub ugodnemu finančnemu rezultatu konec leta 2003 pa je moral zavod tudi v letu 2003 vsak mesec najemati relativno visoka premostitvena posojila, za katera je plačeval tudi pripadajoče obresti.

Zaradi izkazanih primanjkljajev zavoda iz preteklih let v višini 23,1 milijarde SIT, ki so posledično pomenili nujnost najemanja mesečnih posojil, je Vlada Republike Slovenije dne 21. 2. 2001 sprejela program pokrivanja kreditnih obveznosti zavoda iz naslova zadolževanja v preteklih letih s sredstvi KAD tako, da zavod po letu 2004 ne bi imel več primanjkljaja.

Državni svet ocenjuje, da je poročilo dobro pripravljeno, istočasno pa je preveril naslednja vprašanja:

• neplačani in odloženi prispevki (zavod o tej problematiki podrobno poroča na 28. strani v Poročevalcu 73/2004);
• poravnavanje obveznosti države do zavoda (iz poročila je razvidno, da državni proračun redno pokriva svoje obveznosti do zavoda);
• odpisi in delni odpisi prispevkov, ki bi določenim fizičnim in pravnim osebam lahko dvigovali profite na račun višine pokojnin;
• najvišji zneski pokojnin (lestvica po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni več limitirana);
• sofinanciranje razvoja invalidskih podjetij (zavod svoje aktivnosti na tem področju opisuje na strani 65 Poročevalca 73/2004);
• možnosti za popravek zakona o dohodnini, tako da delovnim invalidom II. kategorije, ne bi bilo potrebno vračati velikih zneskov obračunane akontacije dohodnine s strani zavoda (višina se običajno giblje od dveh do štirih zneskov prejetih nadomestil);
• gibanje upokojevanja.

Državni svet je posebej izpostavil zaskrbljujoč podatek, da ni opaziti rasti števila zavarovancev, kar zna ogroziti sedanji sistem in še dodatno zmanjšati pravice iz tega zavarovanja.

Državni svet meni, da zavod uspešno, učinkovito in ažurno opravlja svoje naloge, tako da s kvaliteto svojega dela presega številne sorodne zavode v drugih državah Evropske unije.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 6. točki dnevnega reda:
- Predlog zakona o javni rabi slovenščine ZJRS - druga obravnava (EPA 1142-III)

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu št. 12/04.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Mnenje so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 15.6.2004.

S pošiljko 28.6.2004 so državni svetniki prejeli mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora.

S pošiljko 2.7.2004 so državni svetniki prejeli amandmaje Vlade Republike Slovenije in poročilo odbora Državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, z dopolnjenim predlogom zakona.

Dopolnjen predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti, dne 7.7.2004. Poročilo so državni svetniki prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podala prvopodpisana od predlagateljev zakona, mag. Majda Potrata, poslanka v Državnem zboru.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal predsednik komisije, dr. Zoltan Jan.

Stališča Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk.

Stališča Interesne skupine lokalnih interesov je podal Jožef Jeraj.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljali so Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko, Doro Hvalica in dr. Zoltan Jan.

Kratko obrazložitev je podal državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Ciril Baškovič.

Kratko obrazložitev je podal dr. Janez Dular, Sektor za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 24. seji, dne 7. 7. 2004, ob obravnavi dopolnjenega predloga zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) - druga obravnava, sprejel

S K L E P

da na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje

M N E N J E

k dopolnjenemu predlogu zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira in se zavzema, da se čimprej zaključi zakonodajni postopek, ki poteka že štiri leta.

Državni svet je uvodoma ugotovil, da prvotno mnenje Komisije državnega sveta za družbene dejavnosti k predlogu zakona ni več možno upoštevati za razpravo na seji državnega sveta zaradi dopolnjenega predloga zakona o javni rabi slovenščine za drugo obravnavo, ki ga je nap podlagi 1. odstavka 133. člena Poslovnika državnega zbora pripravil Odbor državnega zbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport in v katerem je navedeni odbor upošteval predvsem pripombe Zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je delno že upoštevala pripombe Gospodarske zbornice Slovenije in tudi nekatere amandmaje Vlade Republike Slovenije.

Državni svet je na podlagi poročila Komisije za družbene dejavnosti v razpravi ugotovil, da:

• je pripomba komisije k 1. členu v dopolnjenem predlogu zakona delno upoštevana, saj spreminja prvi stavek tega člena s spremenjenim vrstnim redom, da je slovenski jezik uradni jezik Republike Slovenije, kar posredno pomeni, da slovenščina ima status državnega jezika. Prvi odstavek pa se na koncu dopolnjuje s formulacijo "in kadar določbe mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, posebej dopuščajo tudi rabo tujih jezikov", kar pomeni, da se le v nekaterih posebnih primerih dopušča tudi raba tujih jezikov.
V drugem odstavku 1. člena pa je izrecno upoštevana pripomba komisije, da je
slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije;
• pripomba komisije, da se doda 1.a člen v odboru državnega zbora, ni upoštevana, čeprav ga je predlagala v svojih amandmajih tudi Vlada Republike Slovenije, iz razloga, da pomen posameznih izrazov urejajo nekatere določbe tega predloga zakona in jih ni smiselno v takem številu navajati, saj sodi njihov pomen bolj v obrazložitev predloga zakona in verjetno ni nujen za razumevanje posameznih določb;
• pripomba komisije k 2. členu v odboru državnega zbora ni bila upoštevana, ker po njihovem mnenju ni potrebno posebej navajati tistega, kar ta predlog zakona ne predpisuje;
• je pripomba komisije k 3. členu za spremembo opredelitve jezika narodnih skupnosti v celoti upoštevana, vendar z dopolnitvijo na koncu stavka "in v skladu z določbami posameznih področnih zakonov", kar je predlagala Komisija državnega zbora za narodni skupnosti in kot je pripomnila Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, da predlagana določba ni zadostna za vsa področja, ki jih ureja ta zakon;
• pripomba komisije k 5. členu ni bila upoštevana, da se na koncu besedila tretjega odstavka formulacija "skladno z zakonom" nadomesti, ker naj bi bila premalo določna. Pač pa je odbor državnega zbora črtal celotni prvi odstavek zato, ker naj bi bila opredelitev glede na 11. člen Ustave Republike Slovenije nepopolna;
• pripomba komisije k 20. členu ni bila upoštevana, ker je odbor državnega zbora sledil pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora in določbo preoblikoval glede na 12. člen ZGD, po kateri je firma le ime, s katerim družba posluje in glede na določbo 31. člena ZGD, da ima podružnico lahko le družba, ne pa firma;
• pripomba komisije k 22. členu ni bila upoštevana v prvem odstavku tega člena, temveč v tretjem odstavku v amandmaju vlade, da se za besedo "izbiri" vrine izraz "in uporabi tujega jezika", kar pripomore k natančnosti določbe;
• pripombi komisije k 28. členu in novem 28.a členu, ki opredeljujeta status državne komisije za slovenski jezik in njene naloge zaradi večje možnosti spodbujevalne vloge predlagane komisije in njene priprave nacionalnega programa za jezikovno politiko, odbor državnega zbora ni upošteval, ker ga tudi vlada ni vključila v svoje amandmaje;

Državni svet je ugotovil, da je namesto gornje spremembe odbor državnega zbora smiselno upošteval v spremenjenem 29. členu željo po bolj jasnem statusu koordinacijskega posvetovalnega medresorskega telesa pri Vladi Republike Slovenije s tem, da je nadomestil zadnji stavek z besedilom: "Akt o ustanovitvi tega telesa, njegovo sestavo in pristojnosti sprejme Vlada Republike Slovenije", kar vsekakor pomeni jasneje določen status navedenega vladnega telesa.

Iz istega razloga tudi ni upoštevana pripomba komisije k 30. členu, v katerega naj bi se dodalo besedilo glede državne komisije za slovenski jezik.

* * *

Državni svet je glede na vložene amandmaje na dopolnjen predlog tega zakona ugotovil, da se amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 1. členu delno pokriva v novem prvem odstavku s pripombo komisije iz prvotnega mnenja k predlogu zakona za drugo obravnavo, ker poudarja kulturnovrednostni pomen slovenščine, kot izhodišče za pravno urejanje njene javne rabe. V novem četrtem odstavku 1. člena pa slovenščini predpisuje tudi status državnega jezika in zato ga podpira.

Državni svet podpira amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 1. a členu, ki določa pomen nekaterih izrazov tako, kot je bilo zapisano v pripombi v prvotnem mnenju komisije zaradi ustreznega razumevanja njihovega pomena in njihovih razmerij v tem zakonu.

Državni svet podpira tudi amandma poslanske skupine Nove Slovenije k 22. členu, ki se v celoti pokriva s pripombo komisije iz prvotnega mnenja, da se črta izraz "ali običajno" tako, da ostane besedilo za vejico: "kjer je to potrebno pa tudi v drugih jezikih".

Državni svet pa izrecno ne podpira amandmaja vlade k 33. členu za črtanje prvega odstavka, ker meni, da je ob ugotovitvi jezikovne neustreznosti garancijskega lista in navodil za uporabo nujno z odredbo ustaviti prodajo izdelkov. Iz obrazložitve vlade pa ni razvidno za kršitev katerega dokumenta EU bi v tem primeru šlo oz. je sklicevanje na Zakon o varstvu potrošnikov premalo obvezujoče.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil 24. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom, ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.