Mnenje Predlogu zakona o spremembah Zakona o posojilu Helenski republiki (ZPHelR-A)

Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji 14. 9. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah Zakona o posojilu Helenski republiki (ZPHelR-A) – skrajšani postopek

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Vse večje nezaupanje kapitalskih trgov zahteva tudi uskladitev ročnosti posojil Grčiji s posojili, ki jih zagotavlja vzpostavljen mehanizem, t.i. Evropski instrument za finančno stabilnost, ki naj bi deloval tudi kot preventivni ukrep za preprečitev finančnih težav članic evrskega območja in proti širjenju dolžniških težav. Dostop do finančnih trgov bi bil po oceni ministrov Evrske skupine Grčiji omogočen le pod pogojem podaljšanja ročnosti že obstoječih tranš. To pa je možno s spremembo posojilne pogodbe tako, da vsi posojilodajalci potrdijo dodatke k tem pogodbam, ki določajo znižanje obrestne mere in podaljšanje ročnosti posojila Grčiji. Ob novih pogojih bi se v primeru črpanja celotnega slovenskega dela posojila Grčiji, ki znaša 387,8 mio EUR, prihodki državnega proračuna zmanjšali za 15,9 mio EUR na račun znižane obrestne mere, medtem ko bi  učinek podaljšanja ročnosti posojila celotni znesek obresti, brez upoštevanja stroškov zadolžitve Republike Slovenije na finančnem trgu, povečal za 83 mio EUR glede na trenutno krajšo ročnost.

V razpravi, ki je sledila predstavitvi zakonskega predloga so državnega sveta opozorili na nekatera odprta vprašanja, ki zahtevajo dodatno proučitev in temeljit razmislek vseh odgovornih deležnikov.

Po informacijah, ki so na voljo naj bi se Finska dogovarjala z Grčijo o vplačilu posojila na finski državni račun da bi s tem zavarovala svoj prispevek v okviru dodatne pomoči. Zastavlja se vprašanje, zakaj tudi Slovenija ne pogojuje svojega dela pomoči s podobnim zavarovanjem. Pojasnjeno je bilo, da potekajo pogovori o možnih oblikah zavarovanj, uveljavljeno pa naj bi bilo načelo, da  morajo biti zavarovanja dostopna vsem, brez možnosti bilateralnih dogovorov. Zavarovanje svojega dela posojila naj bi Slovenija torej uveljavila v skupnem okviru.

Državni svet izraža upanje, da se slovenska država za podeljena posojila Grčiji zadolžuje na tujih finančnih trgih pod ugodnejšimi pogoji,  kot jih z določeno obrestno mero zagotavlja predlagani zakon in da velja načelo po katerem posamezna članica – posojilodajalka ne sme utrpeti izgube zaradi dražjega zadolževanja na finančnih trgih.

Državni svet ugotavlja, da so države članice evrskega območja glede izpostavljenosti grškemu javnemu dolgu v različno težkem položaju, zato so tudi interesi  posameznih držav različni. Nemški in francoski finančni sektor je v preteklih letih veliko investiral v Grčiji, zato je njihova izpostavljenost in interes, da se Grčiji pomaga, toliko večji. Tako se zdi, da gre v procesu dogovarjanja in nudenja pomoči  bolj za podporo bančnemu zasebnemu sektorju v nekaterih evropskih državah, ki je nasedel z naložbami v Grčiji, kot pa za finančno pomoč  sami Grčiji. Po mnenju Državnega sveta je povsem neustrezno sporočilo, ki izhaja iz dodeljene pomoči, da je namreč  finančno špekuliranje lahko tudi nagrajeno, saj je možno rizike, ki izhajajo iz finančnega poslovanja tudi socializirati. Namesto pomoči zasebnemu bančnemu sektorju, bi morali uveljaviti mehanizem, ki bi take banke prisilil v sofinanciranje in sodelovanje pri refinanciranju dolgov, tiste države,  v katerih je bančni sektor zelo zaščiten pa naj ne bi zahtevale takšne varščine, kot naj bi jo bile deležne druge države.

Državnemu svetu se zastavlja tudi vprašanje, kakšne posledice utegne Slovenija utrpeti, če zakona v tej obliki ne bo podprla. Glede na to, da se čedalje pogosteje špekulira , da Grčiji posojila tudi ob spremenjenih pogojih ne bo uspelo vrniti, je po mnenju Državnega sveta upravičen dvom o smiselnosti reševanja problema na predlagan način. Evropska politika bi si morala odgovoriti na vprašanje ali je Grčija v takšni kondiciji, da lahko servisira dolg in z zahtevo po sprejemu zakona  ne pošiljati signala državam članicam, da brezpogojno potrjujejo dvomljive rešitve.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Stojan Binder.