Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji 13. 4. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E
k Predlogu za začetek postopka za spremembe in dopolnitev Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvi Ustave Republike Slovenije (UZ90,90a,97,99)
Državni svet ne podpira predloga.
Državni svet poudarja, da je institut referenduma pomemben v naši ustavni ureditvi že vse od njenega sprejema in se je v praksi potrdil kot resnično zelo pomemben institut in dopolnitev v sklopu neposrednega izvrševanja ljudske oblasti, ki zagotavlja možnost in pravico državljanom, da se o posameznem zakonu opredelijo tudi sami.
Predlog ne izhaja iz poglobljene analize problemov, ki bi terjali nujne in drugačne rešitve. Občasni pomisleki zoper zakonodajni referendum in morebitni drugačni pogledi na ustavno ureditev ne dajejo tehtne in prepričljive osnove in utemeljenih razlogov za nujne revizijske postopke.
Državni svet nasprotuje predlogu spremenjenega 90. člena, po katerem bi poslej razpis referenduma lahko zahtevali samo še volivci in te možnosti ne bi več imel Državni zbor, najmanj tretjina poslancev in Državni svet, ker meni da ni utemeljenih tehtnih razlogov. O tem, da so bile izčrpane vse možnosti dosedanjih predlagateljev za sodelovanja v zakonodajnem postopku gre opozoriti, da le-ti nimajo enakih možnosti, zato bi kazalo izpostaviti vlogo in položaj Državnega sveta.
Posebna pozornost naj velja tudi predlogu, da odločitev na referendumu velja, če se glasovanja udeleži vsaj četrtina glasovalnih upravičencev (25% volivcev). Pozornost bi kazalo posvetiti motivaciji državljanov za sodelovanje na referendumu in odločanje, ne zniževanju standarda. Vprašanje kvoruma bi moralo zajeti širšo razpravo.
Pomisleki se porajajo v zvezi z dodanim 90.a členom, ki določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma - o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o izvrševanju državnega proračuna. Določbo bi kazalo dodatno omejiti ali postaviti vsebinske kriterije. Prevladalo je stališče, da ljudje morajo imeti pravico odločanja npr. o davkih, prispevkih za zdravstvo itd.
Izražena je bila bojazen sprejemanja ukrepov v imenu krize in morebitnega oddaljevanja od koncepta socialne države, zato je še posebej v obdobju krize potrebno v prvi vrsti okrepiti vse možnosti demokratičnega, partnerskega sodelovanja in v socialnem dialogu ter sistemu zavor in ravnovesij sooblikovati skupne rešitve.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.
