Odgovor Državnega pravobranilstva na vprašanja Marijana Klemenca v zvezi s povračili vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje

Datum odgovora: 27. marec 2008

Spoštovani,
na vprašanja državnega svetnika Marijana Klemenca odgovarjam naslednje:

1. Koliko (številčno) je bilo vseh vlog državljanov, ki so vložili vloge za povračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (samo tistih, ki niso delali preko krajevnih skupnosti, torej individualno)?
Na Državno pravobranilstvo je bilo vloženo 38.162 zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, do 12. 3. 2008 je bilo rešenih 34.804 zahtevkov, to je 91,20 vseh zahtevkov, 3.378 zahtevkov je nerešenih. V skupnem številu 38.162 zahtevkov je bilo 36.601 zahtevkov fizičnih oseb in 1.561 zahtevkov lokalnih skupnosti.

2. Koliko negativnih in koliko pozitivnih odgovorov (številčno in v %) je Državno pravobranilstvo v Mariboru izdalo držav Janom, ki so na pravobranilstvo naslovili vloge za povračilo vlaganj (posebej za tiste, ki so dokazovali vlaganja z računi in posebej tiste, ki jim je dopolnitev zakona omogočila dokazovanje z overjeno notarsko izjavo)?

Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru je prejel 6.743 zahtevkov, ker pa je bila ta obremenitev bistveno večja kot na drugih pravobranilstvih, sem zaradi hitrejšega reševanja zahtevkov predodelil 1.484 zahtevkov v reševanje na Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju in 888 zahtevkov na sedežno pravobranilstvo v Ljubljano. Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva v Mariboru je rešil 4.321 zahtevkov, nerešenih je 50 zahtevkov, Zunanji oddelek Državnega pravobranilstva na Ptuju je rešil 1.451 zahtevkov, nerešenih je 33 zahtevkov, na sedežnem pravobranilstvu je bilo rešeno 615 zahtevkov, 273 je nerešenih; skupaj je rešenih 6.387 zahtevkov, nerešenih 356 zahtevkov, odstotek rešenih zadev je 94,72 %.

Državno pravobranilstvo je na območju Maribora sklenilo 2.055 poravnav o vračilu, 4.332 zahtevkov je bilo zavrnjenih. Vrste rešitev so podrobneje razvidne iz prilog. 156 zahtevkov, ki so jih vlagatelji utemeljevali z notarsko overjeno izjavo, je bilo zavrnjenih. Podatkov o tem ali je bila kakšna poravnava sklenjena samo na podlagi notarsko overjene izjave ne vodimo in bi bil za tako ugotovitev potreben pregled vsake sklenjene poravnave.

3. Ali je Državno pravobranilstvo pridobilo manjkajoče in potrebne podatke pri Telekomu tako kot narekuje zakon in s tem ni nalagalo obveznosti državljanom ali celo zavračalo zahtevke?

Opozoril bi, da je zakonodajalec upravičencem naložil dolžnost predložitve dokazil za obstoj pravice do vračila vlaganj. Zlasti pri reševanju zahtevkov lokalnih skupnostih dostikrat iz že predloženih listin predvidevamo možnost obstoja sporazuma ali aneksov, ki niso bili predloženi in v teh primerih pravobranilstvo samo dela poizvedbe na Telekom Slovenije d.d.. Državnemu pravobranilstvu je dolžnost poizvedb na Telekom Slovenije d.d. naložena le v primeru, če vlagatelj zahtevka ne razpolaga z listinami in dokumenti. Državno pravobranilstvo zakon izvaja dosledno, to dokazuje tudi dejstvo, da je bilo za zahtevke z območja Maribora na Telekom Slovenije d.d. poslano 679 poizvedb. Obdobje vračanja zajema 24 let in so poizvedbe na podlagi notarsko overjenih zahtevkov praviloma neuspešne, ker Telekom Slovenije d.d. odgovarja, da ne razpolaga z dokumentacijo. Včasih opozarja, da dokumentacije starejše od desetih let tudi ni dolžan hraniti, na dodatne poizvedbe o takrat nastalem in priključenem omrežju pa odgovarja, da podatkov nimajo in, da je bilo takrat zgrajeno omrežje že nadomeščeno s kabelskim.

Državni svetnik pravilno ugotavlja, da je rok za vložitev zahtevka potekel 12. 10. 2006 (in za dopolnitev zahtevkov), rok za pripravo poravnav pa se je iztekel 30. 11. 2006. Menim, da ni dvoma dvoma, da v tako kratkem času ni mogoče rešiti tako velikega števila zahtevkov, ki zahtevajo pregled dokumentov in za vsako odločitev tudi preračun vlaganj, ugotovitev najmanjšega odbitka različnega od 0 in ugotovitev razlike. Na to smo predlagatelja zakona tudi opozorili.

Pripominjam, da je reševanje zahtevkov za vračilo vlaganj v celoti dodatna delovna obremenitev državnih pravobranilcev in kot taka tudi opredeijena z Uredbo Vlade Republike Slovenije tako, da te zahtevke državni pravobranilci rešujejo poleg svojega rednega dela. Zaradi tega odločno zavračam trditev državnega svetnika: "Zamuda pri izplačilu pa nastaja na strani države in sicer prav zaradi neučinkovitega dela Državnega pravobranilstva."
Menim, da obseg opravljenega dela dokazuje izjemno angažiranost državnih pravobranilcev za čim hitrejšo rešitev zahtevkov.

Lucijan Bembič
generalni državni pravobranilec