Mnenje k Poročilu o regionalnem razvoju 2004

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o regionalnem razvoju 2004

Državni svet meni, da je Poročilo o regionalnem razvoju 2004, ki je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Vlada Republike Slovenije na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS, št. 60/99, 56/03), metodološko kvalitetno pripravljen dokument in zajema veliko količino statističnih podatkov za spremljanje regionalnega razvoja v letu 2004 in delno v letu 2005. Državni svet ob tem ugotavlja, da pri pripravi poročila ni bilo na voljo novejših podatkov o regionalnem BPD, zato je bilo preverjanje uresničevanja cilja Strategije regionalnega razvoja Slovenije glede zaustavitve povečevanja razlik v gospodarski razvitosti oteženo.

Državni svet ugotavlja, da sta vlada in vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko v letu 2005 izvedli vrsto ukrepov za izboljšanje stanja na področju skladnejšega regionalnega razvoja, vendar pa bodo učinki vidni šele v letošnjem letu in v prihodnjih letih.

Predloženo poročilo je pripravljeno še na podlagi prejšnjega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je določal, da vlada enkrat letno poroča državnemu zboru o uresničevanju zakona in Strategije regionalnega razvoja Slovenije. Na podlagi novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja pa vlada pripravlja poročila o uresničevanju navedenega zakona in strategije na sredini in na koncu programskega obdobja. To pomeni, da bo naslednje poročilo pripravljeno šele v letu 2010. Za spremljanje regionalnega razvoja in oceno uresničevanja cilja zmanjševanja razlik med bolj in manj razvitimi deli države je nujno, da vlada vsako leto pripravi gradivo z oceno učinkov zakona in strategije, saj lahko na njegovi podlagi lažje in hitreje reagiramo na morebitne razvojne probleme. Zato državni svet predlaga, da vlada seznanja državni zbor in državni svet s stanjem na področju regionalnega razvoja pogosteje, kot je določeno v veljavnem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Glede na 10. in 79. člen zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je državni zbor sprejel 4. 10. 2005, državni svet pričakuje, da bo vlada čim prej predložila Strategijo regionalnega razvoja Slovenije za programsko obdobje 2007- 2013.
Državni svet nadalje ugotavlja, da so potencialni viri finančnih sredstev za sofinanciranje ukrepov regionalne politike razpršeni med velikim številom institucij (ministrstva, evropski strukturni skladi, javni skladi). Da bi občine in drugi zainteresirani subjekti lažje dostopali do teh sredstev, bi bilo nujno na enem mestu pripraviti pregled vseh teh institucij z opredelitvijo finančnih virov in za katere namene so jim na razpolago.

Državni svet je že ob obravnavi Poročila o izvajanju regionalne politike 2004 (EPA 1506-III) izrazil zaskrbljenost nad razmerjem med razvito Osrednjeslovensko regijo in najmanj razvitim Pomurjem, ki je v letu 2002 znašalo 2,05:1. Poleg tega tudi iz predloženega poročila ni razvidno, da se regionalne razlike bistveno zmanjšujejo. Po mnenju državnega sveta je treba iskati razloge za neugodno razmerje gospodarske razvitosti med slovenskimi regijami tudi v neustreznem dodeljevanju sredstev za izvajanje Enotnega programskega dokumenta (EPD). Dejstvo je, da je bilo v manj razvite regije A in B dodeljenih 52 % vseh sredstev za izvajanje EPD, čeprav bi morale imeti najmanj razvite regije v tem programskem obdobju dostop do indikativne dodelitve 60 % sredstev. Zato državni svet ponovno poudarja, da bi morala resorna ministrstva pri dodeljevanju regionalnih spodbud med seboj delovati bolj usklajeno in usmerjati sredstva v manj razvitejša območja, s čimer bi tudi dosegli učinkovitejše zmanjševanje regionalnih razlik. Slaba koordinacija med ministrstvi in s tem parcialni pristopi resornih ministrstev ima za posledico tudi negativne vplive na izvedbo večjih projektov (npr. HE Blanca na Spodnji Savi).

Podatki iz poročila o regionalnem razvoju 2004 potrjujejo večkratna opozorila državnega sveta in Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da skladnejšega regionalnega razvoja ne bomo dosegli brez ustrezne institucionalne nadgradnje razvoja oziroma vzpostavitve pokrajin kot nosilke regionalnega razvoja. Z ustanovitvijo pokrajin bo možno tudi na institucionalni zasnovi zagotoviti dolgoročnejše infrastrukturne pogoje in druge oskrbne dejavnosti, ki so pomembne za gospodarski in socialni razvoj obstoječih razvojnih regij naše države. Dolgoročnega regionalnega razvoja namreč ni mogoče graditi na sedanjem številu majhnih in razdrobljenih občin, ki težijo zgolj k razrešitvi svojih ozkih parcialnih potreb (ceste, vodovod, šole ...).

Državni svet tudi ugotavlja, da se na podlagi zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja za izvajanje regijskih štipendijskih shem in drugih regijskih finančnih shem ter skupnih razvojnih projektov občin izjemoma lahko uporabljajo predplačila na podlagi zakona o javnih financah, s čimer je bil upoštevan predlog državnega sveta, da so občine upravičene do določenega deleža sredstev za sofinanciranje projekta v začetni fazi njegove priprave. Čeprav je bil s sprejetjem te rešitve narejen velik korak naprej in se je absorbcijska sposobnost občin za sofinanciranje razvojnih projektov izboljšala, pa zaradi nezadostnega obsega regionalnih spodbud za sofinanciranje lokalne infrastrukture še zmeraj niso finančno sposobne le-te financirati. Po mnenju državnega sveta lahko iščemo vzroke za praznjenje določenih območij tudi v slabi lokalni infrastrukturi (šole, vrtci, ceste). Bistveni element skladnega regionalnega razvoja je ustvarjanje boljših možnosti in prepoznavnosti nekega območja z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture.

Državni svet predlaga, da se pri indeksu razvojne ogroženosti, ki ga bo vlada v prihodnje upoštevala kot kriterij za dodeljevanje večjega obsega regionalnih spodbud določenim razvojnim regijam, ovrednoti tudi finančne vložke lokalne industrije (npr. v Goriški razvojni regiji - Idrija in Cerkno - so uspešni gospodarski subjekti zagotovili svoja finančna sredstva za izgradnjo lokalne infrastrukture) v obstoječo infrastrukturo. Gledano iz tega vidika se pojavljajo med posameznimi regijami velike neenakosti, ker si morajo nekatere same usposobiti ceste, vodovod, telefonsko omrežje, odlagališča odpadkov itd., za druge pa je vse poskrbljeno iz državnega proračuna.

Čeprav Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (z uveljavitvijo novega zakona Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja) z dodeljevanjem posojil in poroštev prispeva k spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pa iz poročila izhaja, da je bilo v letu 2004 od skoraj 4 milijard tolarjev spodbud le 693 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za projekte lokalne in regionalne infrastrukture na razvojno omejevalnih območjih pa je bilo namenjenih zgolj 200 milijonov tolarjev. Glede na to, da imamo na trgu veliko finančnih institucij, ki zagotavljajo ugodna posojila, bi se morala struktura instrumentov javnega sklada za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja ter projektnega financiranja spremeniti v korist nepovratnih sredstev, javni sklad pa bi moral bolj delovati na konceptu javno-zasebnega partnerstva.

Državni svet ugotavlja, da se regionalne disparitete poglabljajo, da se povečuje delež ozemlja z razvojnimi problemi, kjer ostaja zgolj starajoče se prebivalstvo, da nihče ne koordinira regionalne politike s politiko na gospodarskem, industrijskem, kmetijskem, zaposlitvenem in drugih področjih. Tako se na eni strani srečujemo z nekaj občinami z velikim deležem dnevne delovne migracije (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Murska Sobota), na drugi strani pa z velikim številom občin z izrazitim in dolgotrajnim izseljevanjem prebivalstva brez možnosti razvoja in brez delovnih mest. Nadalje podatki kažejo, da Goriška regija dosega visoko realno gospodarsko rast, na drugi strani pa je za to regijo značilen negativen trend priseljevanja. Ob relativno visoki stopnja razvoja neke regije se postavlja vprašanje, zakaj ljudje zapuščajo tako območje.

Državni svet meni, da je za dolgoročni uspešni regionalni razvoj treba zagotoviti ustvarjalno klimo, z jasnimi pogoji odpiranja novih delovnih mest, tako v zasebnem sektorju kot v delniških družbah, in zagotoviti potrebna sredstva za izobraževanje in prekvalifikacijo prebivalstva. V načrtovanje, sprejemanje in izvajanje programov dolgoročnega regionalnega razvoja je potrebno vključiti tudi sindikat kot partnerja in razvojnega dejavnika v regijah. Z optimizmom je treba pristopiti k razvojnemu zagonu v posameznih regijah, z ohranjanjem delovnih mest v obstoječih gospodarskih subjektih in s stimulativnim pridobivanjem potencialnih investitorjev (kot primer: v južni Avstriji dajejo zainteresiranim investitorjem brezplačna, z vso potrebno infrastrukturo opremljena zemljišča) ustvarjati nova delovna mesta.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.