Ponovna vprašanja Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca v zvezi z odgovorom Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanja glede usklajenosti Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin

Državni svet Republike Slovenije je na 22. seji, dne 12. 5. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval ponovna vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca v zvezi z odgovorom Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanja glede usklajenosti Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira ponovna vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca Ilca v zvezi z odgovorom Ministrstva za okolje, prostor in energijo (št. 021-24/2004 z dne 9. 4. 2004) na vprašanja glede usklajenosti Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin

Državni svet predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da ponovna vprašanja preuči in nanje odgovori.

Ponovna vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca se glasijo:

Uvodoma bi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo vprašali, ali je prišlo do napake oziroma ali je možno, da manjka zadnja stran odgovora. To vprašanje se postavlja iz dveh naslovov:

• ni odgovora na vsa zastavljena vprašanja,
• ni podpisnika odgovora.

Komentar oziroma ugotovitve ter dodatna vprašanja, ki izhajajo iz odgovora na prvo vprašanje:

Da bi se izognili vsem nesporazumom, naprošamo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da navede ali je v delu, kjer odgovarja na to vprašanje, mišljena NSO kot pravna oseba zasebnega prava, ali katerakoli pravna oblika NSO.

Glede navedb Ministrstva za okolje, prostor in energijo:

• da se Občina in NSO na podlagi posebne pogodbe za 50 let sami dogovorita o pogojih, pod katerimi bosta poslovali;
• da pravilnik v ničemer ne krši predpisov s področja javnih financ in financiranja občin ob predpostavki, da so pogodbe, ki so osnova za pridobitev določene ugodnosti s strani občine (kot to predvideva prvi člen pravilnika) usklajene z veljavno finančno in drugo zakonodajo;

pa imamo naslednje pomisleke, ki izhajajo iz drugega odstavka 1. člena pravilnika:

• Drugi odstavek 1. člena pravilnika se v celoti glasi:
  " NSO je tista pravna oseba, ki upravlja bodisi lasten fond neprofitnih stanovanj, ki ji poseduje, ali z njimi kako drugače razpolaga oziroma bo razpolagala v imenu lastnikov (neprofitnih najemnih stanovanj ali lastnih stanovanj) in za svoj račun na podlagi posebne pogodbe, sklenjene najmanj za dobo 50 let, in na tak način razpolaga z zazidanim in nezazidanim stavbnim zemljiščem za stanovanjske namene."

Iz tega odstavka razberemo, da je posebna pogodba tista, ki omogoča NSO, da za dobo 50 let v imenu lastnikov in za račun NSO razpolaga tako s neprofitnimi stanovanji, kot tudi zgoraj opredeljenimi zemljišči.

Glede na zgoraj navedeno želimo izvedeti:

Ali sme občina v skladu z zakonodajo s področja javnih financ in financiranja občin z NSO-jem, ki je zasebno podjetje, podpisati posebno pogodbo, katero na podlagi pravilnika za dobo 50 let da NSO-ju na razpolago fond stanovanj v lasti občine, NSO pa s tem fondom razpolaga v imenu občine in za svoj (NSO-jev) račun?

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo navaja, da se občina in NSO lahko sami dogovorita za pogoje poslovanja. Ali taka opredelitev Ministrstva za okolje, prostor in energijo omogoča občini, da lahko odstopi od pogojev, ki so predpisani za posebne predmetne pogodbe in določi svoje pogoje poslovanja?

S tem se postavlja tudi vprašanje kogentnosti pravilnika.

Taka razlaga Ministrstva za okolje, prostor in energijo naj bi pomenila, da določilo drugega odstavka 1. člena pravilnika za občine ni zavezujoče. Hkrati ugotavljamo, da to nikjer v pravilniku ni navedeno.

Nerešeno je tudi vprašanje lastništva novozgrajenih stanovanj in njihovih najemnin.

• Občina z NSO-jem skladno s pravilnikom podpiše posebno pogodbo. kot čigav vložek štejejo sredstva najemnin stanovanj, danih v gospodarjenje NSO-ju na podlagi posebne pogodbe?
• Kakšen status imajo dodatna sredstva iz proračuna občine, po posebni pogodbi namenjena za novogradnjo stanovanj NSO (soinvestitorstvo ali donacija)?
• Kdo je lastnik tako pridobljenih novozgrajenih stanovanj, če se anuitete po posojilnih pogodbah SSSR odplačujejo iz najemnin stanovanj?

Iz 1. člena pravilnika izhaja, da NSO z najemnino stanovanj, danih v gospodarjenje, razpolaga v svojem imenu.

V 3. členu pravilnika so opredeljene ugodnosti, ki jih med drugim nudijo NSO tudi občine.

Iz 9. člena pravilnika izhaja, da NSO neprofitna najemna stanovanja in lastna stanovanja, ki jih je pridobila z ugodnostmi iz 3. člena, lahko proda pod določenimi pogoji in sicer:

• če je delež sredstev, določenih v 3. členu v višini do 40% vrednosti stanovanja, lahko stanovanje proda brez povrnitve finančne udeležbe sovlagateljem;
• če je delež sredstev, določenih v 3. členu v višini od 40% do 60% vrednosti stanovanja, mora NSO ta stanovanja ponuditi v odkup drugi NSO, občinskemu stanovanjskemu skladu ali SSSR brez povrnitve finančne udeležbe sovlagateljem;
• če je delež sredstev, določenih v 3. členu nad 60% vrednost stanovanja, mora povrniti finančno udeležbo sovlagateljem.

Iz zgoraj navedenega in nekaterih dopisov Ministrstva za okolje, prostor in energijo izhaja, da so najemnine na podlagi posebne pogodbe last (oziroma se uporabljajo za račun) NSO-ja. Sredstva občine, namenjena za novogradnjo NSO se tretirajo kot donacija, kar pa v primerih, ko je NSO pravna oseba zasebnega prava, ni skladno z zakonodajo s področja javnih financ in financiranja občin.

V primeru, da se navedeni členi lahko berejo oziroma tolmačijo drugače, naprošamo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da izda avtentično razlago 1. člena, 3. člena in 9. člena tega pravilnika, da ne bo prihajalo do velikih nesporazumov, katerim smo bili priča v preteklosti (vprašanje lastništva tako pridobljenega stanovanjskega fonda in najemnin v primerih, ko sta podpisnika posebne pogodbe občina in zasebna NSO, ter v izogib nelegalnega prehajanja proračunskih sredstev v zasebne roke).

V zvezi z mnenjem Ministrstva za okolje, prostor in energijo o usklajenosti pravilnika z zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin pa prihaja znotraj Ministrstva za okolje, prostor in energijo do očitne neusklajenosti, saj je isto ministrstvo v zbornikov referatov 14. tradicionalnega strokovnega srečanja "Poslovanje z nepremičninami" z dne 13.11.2003 (stran 107) zapisalo, da ... "Pomembnejše spremembe načrtujemo zlasti v delu, ki se tiče okvira poslovanja NSO, usmerjanja morebitnega profita, zlasti pa odnosov med občino in NSO oziroma ureditev medsebojnih lastninskih razmerij. Pravilnik bo potrebno uskladiti tudi s sistemsko zakonodajo s področja javnih financ in financiranja občin"

Glede na vse zgoraj navedeno menimo, da se postavlja resno vprašanje usklajenosti pravilnika z veljavno zakonodajo, na kar smo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo opozorili že pri sprejemu novega Stanovanjskega zakona.

Komentar oziroma ugotovitve ter dodatna vprašanja, ki izhajajo iz Odgovora na drugo vprašanje:

Iz stanovanjskega zakona izhaja, da mora NSO izpolnjevati vse pogoje, ki so opredeljeni v samem zakonu in pravilniku, ker v nasprotnem primeru pride do izbrisa NSO iz registra ter vračila vseh prejetih ugodnosti.

Torej obstaja le ena sankcija za neizpolnjevanje pogojev, predpisanih s Stanovanjskim zakonom in pravilnikom, in sicer izbris iz registra NSO.

Glede na dejstvo, da je le Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zadolžen in upravičen preverjati, ali posamezna NSO izpolnjuje pogoje, se je naše vprašanje glasilo:

ali ima Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ko ugotovi, da posamezna NSO ne izpolnjuje pogojev, kakršnokoli možnost taki NSO dodeliti rok za sanacijo neizpolnjevanja pogojev? V primeru, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo tako možnost ima, želimo vedeti, kje je opredeljena in ali je Ministrstvu za okolje, prostor in energijo dana kakršnakoli diskrecijska pravica odločanja v takih primerih in kje je ta opredeljena?

Na to vprašanje Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ni odgovorilo, zato ga pozivamo, naj posreduje odgovor. Da bi bilo vprašanje čimbolj jasno, smo ga malo razširili.
Navedbe Ministrstva za okolje, prostor in energijo o opravljenih kontrolah poslovanja NSO-jev, v katerih so preverjali celotno poslovanje NSO-jev z vidika spoštovanja pravilnika, ne držijo.

Po naših podatkih na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ni preverjali:

• plač in ostalih zaposlenih v NSO, ki se morajo zagotavljati v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za javne zavode, javna podjetja oziroma koncesionarje s področja gospodarskih javnih služb (5. člen Pravilnika);
• način usmerjanja dobička NSO (7. člen Pravilnika).

Iz pravilnika izhaja, da mora pravna oseba, ki pridobi status NSO-ja, v celoti upoštevati pravilnik, ne pa (kot je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v nekaterih tolmačilo) da pogoji iz pravilnika veljajo le za del pravne osebe (npr. notranjo organizacijsko enoto).

Komentar oziroma ugotovitve ter dodatna vprašanja, ki izhajajo iz Odgovora na tretje in četrto vprašanje:

Menimo, da na podlagi navedb iz komentarja k 1. vprašanju jasno izhaja, da je pravilnik neusklajen z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin.

Zastavlja se vprašanje, zakaj Ministrstvo za okolje, prostor in energijo kljub izjavam g. ministra Kopača na razgovor ni povabil občin.

Dejstvo, da občine, ki nimajo ustanovljenih javnih skladov in javnih podjetij, pa imajo z zasebnimi NSO-ji sklenjene posebne pogodbe po 1. členu pravilnika, prav tako lahko konstruktivno posredujejo svoje mnenje in poglede na delovanje NSO-jev v okviru veljavnega pravilnika.

Nekatere občine kljub izrecni prošnji na razgovor niso bile vabljene z obrazložitvijo, da so razgovori namenjeni le NSO-jem.

Če bi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo hoteli pridobiti celoten vpogled oz. informacije o delovanju NSO-jev na podlagi pravilnika, bi morali prisluhniti tudi tem občinam, kajti ravno iz sredstev občin je bila omogočena gradnja omenjenih 3.000 stanovanj.

Na tem mestu še enkrat pozivamo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, naj v razgovore vključi tudi občine, ker menimo, da s svojimi izkušnjami lahko pripomorejo k boljši in za vse udeležence bolj sprejemljivi organiziranosti na tem področju.

Le tako bomo s skupnimi močmi v tem segmentu stanovanjskega gospodarstva dosegli čim boljše rezultate.

Komentar oziroma ugotovitve ter dodatna vprašanja, ki izhajajo iz Odgovora na tretje in četrto vprašanje:

Veljavni pravilnik in njegovo tolmačenje s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo dopušča (v primerih posebnih pogodb med Občino in zasebnim NSO) pretok javnih sredstev v zasebne roke, zato menimo, da pravilnik ni le usklajen, ampak v tem delu tudi škodljiv.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da ponovna vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 02/04) nanje odgovori v roku 30 dni.