Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji, dne 23. 1. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo Interesne skupine delodajalcev za oblikovanje protiinflacijske koalicije in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji
S K L E P:
Državni svet podpira pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.
V zadnjih štirih mesecih so se v Sloveniji razmere pričele izredno zaostrovati, tako na političnem, socialnem kakor tudi gospodarskem področju. Ob navdušenju zadnjih let, ki je bilo posledica pridružitve EU, uvedbi evra, vstopu v schengensko območje in na koncu predsedovanje EU, smo hote ali nehote pozabili nase in na svojo ranljivost. Verjeli smo, da je visoka rast v celoti rezultat zdrave in stabilne ekonomije. Verjeli smo, da skoraj polna zaposlenost pomeni tudi stabilnost. Zanemarili smo specifiko trga dela, strukturna neravnovesja in njegovo rigidnost. Podcenili smo pomen javnih financ.
Danes bi radi nekateri prikazali razmere v Sloveniji kot izredne, kar niso. Inflacija je sicer visoka, vendar še vedno obvladljiva. Gospodarska rast je zadovoljiva in poslovna klima kljub pešanju še obetavna. S ciljem, da ohranimo relativno ugodna gibanja, da umirimo vzpodbujena inflacijska pričakovanja, Državni svet daje pobudo za oblikovanje protiinflacijske koalicije.
Protiinflacijska koalicija bi se oblikovala na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije v obliki Sveta za ekonomsko, fiskalno in socialno politiko (v nadaljevanju: Svet). Svet bi sestavljali najmanj štirje ministri (finance, gospodarstvo, delo, javna uprava), člani ekonomsko socialnega sveta, predstavniki združenja bank, Banke Slovenije, ZPIZ, ZZZS in predstavniki strokovne javnosti.
Naloga Sveta bi bila, da pripravi celovite ukrepe s katerimi se bo ustavil inflacijski val in postopno odpravljalo strukturna neskladja, ki se danes kažejo v neobvladovani inflaciji.
Svet je strokovni in posvetovalni organ Vlade in pripravlja ukrepe, ki jih sprejme Vlada, in oblikuje mnenja o vladnih ukrepih.
Obrazložitev:
Nekateri ekonomisti in institucije so že v prvi polovici preteklega leta opozarjali, da inflacija v Sloveniji raste. Žal smo ta opozorila preslišali. Šele v mesecu novembru smo, tudi pod vplivom sindikalnega protesta, spoznali in se soočili z njo tudi zaradi resnih opozoril ECB. Leto smo končali z povprečno letno inflacijo 3,6 %, medtem ko je bila medletna rast življenjskih potrebščin (dec 07/dec 06) 5,6 %. Poprečna letna inflacija res nominalno ni velika, vendar je skoraj petdeset odstotkov višja kot v ostalih državah evro območja. Poleg tega se cene hrane, pijač, tobaka v zadnjih treh letih praktično niso spreminjale (2004 – 1,5 %,2005 – 0,2 %, 2006 – 2,6 %), medtem ko je povečanje za 2007 znašalo 7,5 %.
Seveda so se na vsa ta dogajanja najbolj burno odzvali tisti, ki so jih podražitve najbolj prizadele: delavci, kmetje, upokojenci… Posledica tega pa je, da prihaja do zahtev po nekritičnem povečevanju plač, saj se delodajalce poziva naj dvignejo plače ne za nekaj deset, temveč nekaj sto evrov, glasne so zahteve po dvigu pokojnin in še bi lahko naštevali. Neracionalno reagiranje na te zahteve oziroma ugoditev takim nezmernim zahtevam lahko povzroči hiter padec konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva, posledično znižanje delovnih mest, padec gospodarske rasti in vse posledice povezane s tem. To pa zagotovo ni naš cilj.
Umirjanje inflacije mora biti skupen projekt vseh akterjev v družbi. Zelo občutljivi moramo biti na tako imenovane inflacijske dobičkarje, ki so danes državni proračun in podjetja v državni lasti.
Poglejmo samo proračun. Vplačila javno finančnih prihodkov v letu 2007 so se glede na leto 2006 nominalno povečala za 8,3 %, to je realno za 4,5 %. Od tega so bili prilivi davka od dohodka pravnih oseb za 18,1 % višji kot leto prej, vplačil od davka na dodano vrednost je bilo 6,9 % več. Kljub spremembi dohodninske lestvice se vplačila dohodnine niso znižala (+0,6 %), kar je posledica povečanja plač in števila zaposlenih. Prav tako je bilo v zdravstveno blagajno vplačanih 8 % več prispevkov, v pokojninsko blagajno pa celo 8,6 %. Vplačila prispevkov za zaposlovanje so se povečala za 9 % in za porodniško varstvo 8,4 %. Manj, za 12,9 % se je nabralo od davka na izplačane plače, ki pa je bil začasno uveden pred več kot desetimi leti, sedaj pa potrebujemo nekajletno obdobje za njegovo ukinitev.
Rešitev za sedanje probleme ne moremo preložiti enostavno na pleča slovenskega gospodarstva. Tudi naš realni sektor se je znašel v težavah. Na eni strani pritiska na podjetje dvig cen storitev, vedno dražja država, cene energije, prevozov in še posebej surovin. Po drugi strani pa kupci (za večino slovenske industrije ti prihajajo iz razvitih držav EU) zahtevajo zadrževanje cen, v veliko primerih celo znižanje. Podatki SURS kažejo, da so naši izvozniki leta 2007 (podatek je za obdobje januar - november) v primerjavi z enakim obdobjem 2006 uspeli dvigniti cene investicijskih dobrin za 2,3 %, medtem ko se je izvoznim proizvodom za široko potrošnjo cena znižala (- 0,6 %). Seveda pa vsi skupaj pozabljamo tudi hitro povečevanje stroškov financiranja zaradi rasti obrestnih mer, kakor tudi zaračunavanja vedno novih in novih finančnih storitev, ki imajo velikokrat temelj tudi v odločitvah državnih organov. V tem trenutku puščamo ob strani podjetja, katerim je izvozni trg dolarsko področje in dnevno izgubljajo zaradi neugodnih menjalnih tečajev. Ob tem je potrebno poudariti, da so se bruto plače v Sloveniji kljub vsemu povečale v enajstih mesecih za 5,9 %, medtem ko so se neto plače zaradi spremenjene dohodninske lestvice povečale kar za 8,1 %. Torej v nobenem primeru ne držijo trditve, da se plače niso povečevale.
Predlagani Svet pa ne bo smel iskati rešitev samo ob upoštevanju dejstev in argumentov ene strani. Problematika državljanov z nizkimi dohodki je pereča in skupna. Zato naj vlada z oblikovanjem Sveta dokaže, da spoštuje našo ustavno določbo o socialni državi. Temeljna skrb gospodarstva mora ostati gospodarska rast, temelječa na razvoju, ki ga omogoča dobiček. Zato ni mogoče skrbi za socialo v večji meri kot doslej naložiti na pleča podjetij. To mora vzeti država nase in zato ima tudi vire. Prvi ukrepi bi morali iti v smeri zniževanja obremenitev in s tem povečanja neto plač (imamo bruto princip), najbolj socialno ogroženim skupinam bi pripadal draginjski dodatek, ki ga na podlagi vloge izplačuje država. Uvedba takšnega dodatka bi v podjetjih pomenila izničenje sistema motivacije in posledično znižanje storilnosti. Seveda pa to tudi pomeni krčenje vseh vrst proračunskih izdatkov, s tem državne porabe, kar bo določena podjetja prisililo, da bodo iskala prihodke na prostem trgu ali v tujini.
Pri oblikovanju protiinflacijske koalicije pa bi morale pomembno vlogo igrati tudi banke in dve največji državni blagajni, zdravstvena in pokojninska.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04,18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.
