Mnenje k Izhodiščem Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Izhodiščem Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013

Državni svet izhodišča podpira.

Slovenija se v teh razpravah zavzema za stabilno financiranje do leta 2020 ter podpira ohranitev SKP v sedanji dvostebrni strukturi. Pridelava hrane je za Slovenijo strateško pomembna, zato v celoti tega področja ni možno prepustiti prostemu trgu. Kmetijstvo in proizvodnja hrane imata pomembno vlogo pri trajnostni rasti, saj kmetijstvo ob zagotavljanju preskrbe s hrano tudi bistveno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, kulturne krajine in zaščiti naravnih virov. V okviru prioritete vključujoče rasti predstavljata kmetijstvo in proizvodnja hrane bistven del podeželskega gospodarstva, saj prispevata k ohranjanju prebivalstva in gospodarske dejavnosti na podeželju. Poleg tega je treba več pozornosti nameniti nadaljnji krepitvi znanja in spodbujanju inovacij, pospeševanju tehnoloških raziskav in razvoja ter njihovega prenosa v prakso, kar je pogoj za povečevanje dodane vrednosti in izboljševanja konkurenčnosti. Za Slovenijo je zelo pomembno tudi to, da bi imela v prihodnosti možnost reševati specifičnosti slovenskega kmetijstva, pri tem pa je zlasti pomemben živinorejski sektor.

Slovenija je s svojo neugodno agrarno strukturo in omejenimi pogoji za kmetovanje v precej težjem položaju kot druge evropske države tudi ob pogajanjih za novo skupno kmetijsko politiko. Slovenija bo sledila cilju iskanja rešitev, ki bodo omogočile razvoj, v ta okvir pa spadajo tudi ustrezne finančne podpore, brez katerih bi bila kmetijska proizvodnja pri nas ogrožena. Ob zavzemanju za ohranitev pomoči na sedanji ravni pa je pomembno, da bodo podlaga za pogajanja o rešitvah nove SKP nacionalne strategije. Slovenija svojo strategijo šele dobiva. Sedaj je v javni razpravi osnutek resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. V pogajanjih za novo SKP se bo Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo državam omogočale sprejemati ukrepe v specifičnih razmerah in ki bodo omogočale pridobivanje denarnih pomoči le tistim, ki se zares ukvarjajo s pridelovanjem hrane. Opazno je zlorabljanje ukrepa proizvodno nevezanih plačil, ki so v zadnjih letih uspavala domačo pridelavo in prispevala k zmanjšanju samooskrbe. Proizvodno nevezana plačila niso sporna, je pa narobe, če jih prejemajo ljudje drugih poklicev, ki ne pridelujejo hrane, ampak so le lastniki zemljišč.

Državni svet opozarja, da bi izhodišča morala vsebovati tudi zaščito kmetijskih zemljišč, čeprav se zaveda, da je to vprašanje tudi prostorske politike. Odgovor zaščite in rešitve pa naj bi vsebovala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ga naj Vlada sprejela v prvi polovici meseca septembra.

Čeprav ima dokument nastavke v več področjih tudi za globalizacijo in podnebne spremembe, kjer se v poglavju o ukrepih govori o vzpostavitvi varnostne mreže, bi po mnenju državnih svetnikov izhodišča morala vsebovati tudi primere izrednih dogodkov (podnebne spremembe) v neki članici EU, sredstva za odpravljanje takih posledic pa bi morala biti zagotovljena iz sredstev EU.

Državni svet izhodišča Slovenije za razpravo o skupni kmetijski politiki EU po letu 2013 podpira, saj ocenjuje, da bodo določene spremembe nedvomno nujne, kar je pogojeno s hitro spreminjajočim se okoljem (gospodarska in finančna kriza, globalizacija kmetijskih trgov, klimatske spremembe, rast povpraševanja po hrani, pričakovanja potrošnikov, trajnostni razvoj kmetijstva in podobno); bodoča SKP naj bi ustvarjala učinkovit okvir za izvajanje strateških ciljev razvoja kmetijstva v Sloveniji.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.