Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS-A)

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Rdečem križu Slovenije (ZRKS-A) - druga obravnava

Državni svet podpira predlog zakona.

Državni svet poudarja pomen Rdečega križa Slovenije kot nacionalne organizacije oziroma kot zveze območnih združenj pri izvrševanju javnih pooblastil in njegove dejavnosti, ki je prostovoljna, neodvisna, nepridobitna, nevladna. Humanitarna organizacija deluje v skladu z Zakonom o rdečem križu.

Naloge, ki jih opravlja Rdeči križ Slovenije, so v Zakonu o Rdečem križu Slovenije natančno določene, manj natančno pa so po mnenju predlagatelja konkretizirane naloge na humanitarnem področju, na področju socialnega varstva in različne karitativne dejavnosti in programi, ki se običajno prilagajajo potrebam, razmeram in možnostim v posameznih območjih, zlasti v okviru lokalnih skupnosti.

Po zagotovilih predlagatelja je predlog zakona usklajen z določbami Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi  in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Ur. l. RS, št. 57/2009), ki v poglavju 9.2 določa zagotavljanje finančnih in drugih sredstev po letih od 2009 do 2015.

Veljavne določbe 27. člena zakona določajo, da Republika Slovenija iz svojega proračuna zagotavlja sredstva za naloge, ki jih Rdeči križ Slovenije opravlja kot javno pooblastilo. Občina lahko zagotavlja sredstva za tiste dejavnosti lokalnih organizacij Rdečega križa Slovenije, ki jih ne zagotavlja Republika Slovenija. Doslej so občine za območna združenja Rdečega križa Slovenije po podatkih iz 2008 prispevale okoli 1.524.000 evrov, tudi v letu 2009 se delež sredstev občin ni bistveno spremenil. Državni svet opozarja, da naj bi po predlogu zakona, glede na ustaljeno prakso, občine za te dejavnosti namenjale skupno okoli 2.780.455 evrov letno.

Državni svet opozarja, da ni zagotovil iz predvidevanj predloga zakona, da se bo obseg sredstev, ki jih bodo občine zagotavljale na navedenem področju po letu 2010, začel izenačevati med občinami in naj bi se povečal predvidoma pri tistih občinah, ki doslej programov območnih združenj Rdečega križa Slovenije niso financirale.

Na območju Republike Slovenije deluje mreža dejavnosti Rdečega Križa Slovenije v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 914 krajevnih organizacijah Rdečega križa Slovenije na eni strani, na drugi strani izvaja svoje programe 210 občin. Navedeni podatki kažejo razvejanost organizacije dejavnosti Rdečega križa Slovenije, ki pa se ne pokrivajo s številom obstoječih občin. Občine so vezane na sprejem proračuna in ni vnaprejšnjih zagotovil, da bodo lahko zagotovile sredstva za izvedbo programov območnih združenj Rdečega križa Slovenije.

Državni svet opozarja na stališče Skupnosti občin Slovenije k predlogu zakona in meni, da bi kazalo ponovno pretehtati predlagane rešitve 2. člena novele zakona. Skupnost občin Slovenije namreč opozarja, da so v skladu s predlaganimi rešitvami občine tako ponovno tiste, ki morajo zagotoviti določena sredstva, ob tem pa država dodatnih finančnih sredstev v smislu dviga primerne porabe občinam ni zagotovila. Zaradi navedenega bi kazalo podrobneje opredeliti  vsebino predlaganih rešitev.

Razlike v zagotavljanju sredstev in izvedbi programov so po občinah vedno obstajale. V prihodnje bi kazalo okrepiti komunikacijo z župani, da bi bili programi območnega združenja Rdečega križa Slovenije pripravljeni in financirani v dogovoru z več občinami. Za nemoteno izvajanje letnih programov naj bi bile na občinski ravni sklenjene ustrezne neposredne pogodbe in uveljavljen nadzor nad izvajanjem, tako kot je predpisan za javna sredstva.

V zvezi z zagotavljanjem in gospodarnim ravnanjem z javnimi sredstvi Državni svet opozarja na izvajanje javnih razpisov za izvedbo določenih programov. Pod enakimi kriteriji lahko torej nekatere programe izvajajo izbrane organizacije kot npr. Karitas in druge. Viri financiranja naj bodo stabilni in zagotovljeni mehanizmi za razdeljevanje sredstev in zagotovljena kontrola nad gospodarno rabo.

Državni svet podpira ureditev varstva znaka in imena Rdečega križa ter Rdečega polmeseca in urejanje varstva znaka in imena Rdeči kristal, ki je bil uveljavljen z dopolnilnim protokolom k Ženevskim konvencijam 2005.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.