Mnenje k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) - nujni postopek

Državni svet Republike Slovenije je na 36. seji, dne 8. 9. 2005, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1) - nujni postopek

Državni svet meni, da zaradi negotovosti o uspešnem zaključku pogajanj o naslednji finančni perspektivi pod predsedstvom Velike Britanije, ki pa v primeru neuspešnosti lahko pomeni tudi uporabo drugačnih podatkov Eurostata o višini BDP po kupni moči v državah EU, kot se trenutno predvideva, ni smiselno hiteti z oblikovanjem kohezijskih regij v predloženem predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Državni svet podpira temeljito preučitev izhodišča za pogajanja o naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013, ki bi lahko vplivalo na členitev Slovenije na ravni NUTS 2, ki je podlaga za ugotavljanje upravičenosti do pomoči iz strukturnih skladov EU. Zaradi potrebe po večji možnosti prilagajanja členitve Slovenije na ravni NUTS 2 z ozirom na potek pogajanj o naslednji finančni perspektivi državni svet meni, da je smiselno preučiti vprašanje, ali je oblikovanje kohezijskih regij smiselno urediti z podzakonskim aktom vlade ali z zakonom, pri čemer pričakuje jasno obrazložitev dokončne odločitve.

Državni svet poudarja, da ne bi bilo smiselno hkrati odpirati pogajanja za razdelitev Slovenije na ravni NUTS 2 in NUTS 3, še posebej v primeru, ko bi želeli oblikovati več razvojnih regij kot je sedaj statističnih regij še pred oblikovanjem pokrajin, ki bi lahko predstavljale tehten razlog za odstopanje od Uredbe EU o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot.

Po mnenju državnega sveta je treba občinam omogočiti programsko in projektno povezovanje tako znotraj statističnih (razvojnih) regij na funkcionalno zaokroženih območjih kot preko njihovih meja, saj občine izkazujejo velik interes za skupno izvajanje razvojnih programov in projektov. Pri tem državni svet še opozarja, da je sedaj kar nekaj programov v fazi izvajanja in bi lahko prišlo do njihovega zaostajanja, če ne bi ohranili sedaj veljavne zakonske ureditve.

Državni svet opozarja na opredelitev zveze občin v povezavi z zakonom o lokalni samoupravi, ki v 86. členu dopušča možnost, da dve ali več občin lahko ustanovijo enonamenske ali večnamenske interesne zveze. Predlog zakona vnaša glede tega vprašanja preveč nejasnosti, saj ni jasno, ali gre za organ, ki ga določa tudi zakon o lokalni samoupravi, ali za čisto drug organ. Državni svet poudarja, da zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne more posegati v uveljavljeno ureditev zveze občin, ki je določena s sistemskim zakonom o lokalni samoupravi (način ustanavljanja, delovanja, pristojnosti), ampak lahko le definira svet regije in regionalni razvojni svet kot partnerskega organa ter opredeli njihovo razmerje do zveze občin, prav tako pa dopusti možnost ustanovitve organov, ki so potrebni za izvajanje regionalne politike, če zveza občin ni ustanovljena. V zvezi s tem vprašanjem državni svet še opozarja, da je lahko organ odločanja o ključnih vprašanjih razvojne politike v razvojni regiji le predstavniški organ občine, kar je tudi v skladu z evropsko listino lokalne samouprave.

Državni svet poudarja, da bi bilo treba poglavje o projektnem financiranju dopolniti z opredelitvijo, kako doseči partnerstvo znotraj javnega sektorja (med državo, občino, razvojno regijo ...). Poleg tega je treba poenostaviti postopke črpanja sredstev evropskih strukturnih skladov in posledično tudi povečati učinkovitost porabe teh sredstev. Državni svet ugotavlja, da med nacionalno ravnjo ter lokalno in regionalno raven ni povezanosti, kar je lahko tudi vzrok za slabo pripravljene projekte, ki ne izpolnjujejo pogojev za črpanje evropskih sredstev. Zakon tudi ne predvideva drugačnega podeljevanja sredstev kot preko javnih razpisov, kar v praksi pomeni, da morajo biti projekti praktično v celoti pripravljeni in zato prijavitelj šele po zaključku javnega razpisa ugotovi, ali bo projekt predmet sofinanciranja ali ne. Zato državni svet predlaga dopolnitev zakona z rešitvijo, ki bi omogočila pridobitev določenega deleža sredstev za sofinanciranje projekta v začetni fazi njegove priprave.

Državni svet bo ponovno obravnaval predlog zakona po predložitvi napovedanih amandmajev vlade in na podlagi predloženih amandmajev, ki bodo spremenili besedilo predloga zakona (objavljen v Poročevalcu DZ št. 47/05), oblikoval morebitne konkretne pripombe.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.