Vprašanje Marijana Klemenca glede zagotavljanja finančnih sredstev za nov način izvajanja dežurne zobozdravstvene službe

Državni svet Republike Slovenije je na 43. seji 25. 1. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10), obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede zagotavljanja finančnih sredstev za nov način izvajanja dežurne zobozdravstvene službe, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

1. Na kakšen način naj se zagotovi nemoteno delo na področju zobozdravstvenih storitev v skladu z novim načinom izvajanja dežurne zobozdravstvene službe, določenim v 4. členu Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2011, če za to ni na voljo dodatnih finančnih sredstev?

Obrazložitev:

Program zdravstvenih storitev in izhodišča za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen v Republiki Sloveniji so določena z vsakoletnim splošnim dogovorom med Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije, Lekarniško zbornico Slovenije, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Skupnosti organizacij za usposabljanje Slovenije. Trenutno so poleg Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2011 veljavni še trije aneksi k dogovoru.

21. člen Splošnega dogovora za leto 2011 v zvezi z obsegom, organizacijo in vrednotenjem dežurne in urgentne službe na področju splošne in dispanzerske dejavnosti, zobozdravstvene in lekarniške dejavnosti napotuje na kriterije iz Priloge ZD ZAS II/a oziroma Priloge LEK II/c. Priloga ZD ZAS/IIa v členih od 30. do 40. opredeljuje zobozdravstveno dejavnost z vidika števila prebivalcev na nosilca zobozdravstvene dejavnosti, preskrbljenosti posamezne izpostave Zavoda s številom izvajalcev zobozdravstvenega varstva in obsegom posameznih dejavnosti zobozdravstva. V 37. členu pa je navedeno število timov, v katerem izvajalci načrtujejo dejavnost dežurne službe v zobozdravstvu. Izvajalci naj bi program opravljali ob nedeljah, praznikih na specificiranih lokacijah in v specificiranem ordinacijskem času.

Z Aneksom št. 2. k Splošnemu dogovoru za leto 2011 je bila v 4. členu (zadnja postavka razpredelnice)opredeljena širitev programa izvajanja dežurne službe v zobozdravstvu na dežurstvo ob sobotah, z navedenimi načrtovanimi dodatnimi sredstvi za obdobje 1.1. do 31. 12. 2011 v višini 148.818 evrov. Člen velja od 1. 10. 2011 dalje. V 5. členu istega aneksa je opredeljena tudi sprememba prvega odstavka 21. člena Splošnega dogovora, ki sicer spreminja način določanja obsega sredstev za izvajanje dežurne službe v lekarniški dejavnosti, glede sredstev za izvajanje dežurne službe v okviru zobozdravstvene dejavnosti pa ne uvaja sprememb in zgolj ohranja določilo o valorizaciji sredstev glede na tekoče cene 2010.

V 4. členu Aneksa št. 2 je zapisano, da se sredstva za izvajanje navedenih programov zagotovijo v okviru razpoložljivih sredstev v skladu s Paktom o stabilnosti, po katerem zadolževanje Zavoda ni možno. Navedeno je tudi, da se v letu 2011 financiranje zagotovi od 1. oktobra 2011, pri čemer se v  tabeli navedeni obseg in vrednosti programov ustrezno znižajo.

V zdravstvenih zavodih se zaradi širitve programa dežurstva v zobozdravstvu soočajo z resnimi težavami pri zagotovitvi financiranja dežurne službe, saj za izvajanje predvidenih širitev programa niso na voljo dodatna sredstva, zdravstveni domovi so omejeni s finančnimi sredstvi, prav tako proračuni lokalnih skupnosti. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se več kot polovica zobozdravstvenih storitev izvaja na podlagi koncesijskih pogodb, tako da to za zdravstvene domove predstavlja še dodaten pritisk, saj so zahteve koncesionarjev jasne. Želijo, da se jim delo ob sobotah plačuje kot dežurna služba, v skladu z aneksom.

Z zgoraj opisanimi težavami se na primer sooča Zdravstveni dom Slovenj Gradec, ki za financiranje dežurne zobozdravstvene službe ni prejel dodatnih sredstev, prav tako pa nima nobenih možnosti prerazporejanja sredstev iz drugih programov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je omenjenemu zdravstvenemu domu sporočil, da določil iz Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2011, ki se nanašajo na širitev dežurne službe v zobozdravstvu na sobote, ne more realizirati. Tudi lokalna skupnost nima na voljo sredstev, ki bi lahko krila razširjen program dežurstev, ki se izvaja s strani koncesionarjev.

Lokalne skupnosti kot podeljevalci koncesij za izvajanje zdravstvenih programov na primarni ravni ter zdravstveni zavodi, kjer se dejavnost izvaja, so torej v težkem položaju, saj ne eni ne drugi nimajo na voljo zahtevanih sredstev za izvajanje razširjenih programov dežurstva. Za razrešitev problemov, ki na podlagi sprejetega dogovora nastajajo v praksi, bi torej bile nujno potrebne usmeritve Ministrstva za zdravje, kot enega od partnerjev pri sprejemanju vsakoletnega splošnega dogovora in z njim povezanih aneksov ter pristojnega za področje zdravstvene dejavnosti na vseh ravneh. Če se sredstva ne dajo zagotoviti iz temu namenjenih virov, se najbrž kot edina alternativa ponuja zagotovitev potrebnih dodatnih finančnih sredstev iz proračuna.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori.