Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 5. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
Seja je bila v sredo, 16. aprila 2003. Predsednik je pričel 5. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. * * * Na sejo so bili vabljeni:
* * * Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade. O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem dne 2.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji:
DNEVNI RED: Državni svetnik Doro Hvalica je opozoril predsednika, da pobuda skupine državnih svetnikov glede realizacije projekta Civilna tribuna DS, ni uvrščena na dnevni red 5. seje. Predsednik je državnemu svetniku Doru Hvalici pojasnil, da je predlog uvrščen na dnevni red pod 3. točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov in predlagal, da državni svet sprejme naslednji predlog dnevnega reda:
Predlagan dnevni red je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda: Predsednica Mandatno-imunitetne komisije Petra Kersnič, je podala poročilo komisije. V smislu 50. člena Zakona o državnem svetu odloča državni svet o potrditvi mandatov na predlog Mandatno-imunitetne komisije, tako, da glasuje o poročilu te komisije. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme poročilo komisije in sicer: Mandatno - imunitetna komisija Državnega sveta Republike Slovenije se je na seji dne 16. 4. 2003, seznanila z poročilom o izidu nadomestnih volitev člana državnega sveta, ki ga je Državnemu svetu Republike Slovenije predložila Republiška volilna komisija. Komisija je prejela potrdilo o izvolitvi za člana državnega sveta na nadomestnih volitvah, ki so bile 25. marca 2003 in kjer je bil za člana državnega sveta izvoljen Rado KRPAČ. Komisija je ugotovila identiteto člana državnega sveta. Komisija predlaga Državnemu svetu Republike Slovenije, da na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o državnem svetu in drugega odstavka 6. člena Poslovnika državnega sveta potrdi mandat članu: - Radu KRPAČU Mandat državnemu svetniku Radu Krpaču je bil potrjen z večino glasov (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za , nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda: Zapisnik 4. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 2.4.2003. Na strani 44 v zapisniku 4. seje Državnega sveta pri glasovanju o amandmaju k 3. členu sklepa o povračilih stroškov članov Državnega sveta, se na opozorilo državnega svetnika Marjana Maučeca, popravi napako in sicer interesna skupina interesnih dejavnosti se popravi v interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 4. seje glasujejo. Zapisnik 4. seje je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 3. točki dnevnega reda: S pošiljko dne 18.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli zahtevek občine Semič za vrnitev lovišč Lovski družini Smuk Semič. Poročilo in pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 11.4.2003. Stališča Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal predsednik Cvetko Zupančič. Razpravljala sta državna svetnika Jože Ilc in Ivan Bukovec. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se Občini Semič oziroma Lovski družini Smuk Semič vrne gojitveno lovišče Medved iz Kočevja in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo proučita in nanjo odgovorita. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo naj čimprej proučita zahtevo, da se Občini Semič oziroma Lovski družini Smuk Semič vrne gojitveno lovišče Medved iz Kočevja. O b r a z l o ž i t e v : Občina Semič se razprostira na 147 km2 površine. Lovska družina Smuk Semič ima v oskrbi in gospodarjenju 85 km2 površine, ostalo površino oziroma ostala najboljša Roška lovišča pa ima v lasti država, na tej površini se nahaja tudi gojitveno lovišče Medved iz Kočevja. Ob vsakoletnih zahtevah za povrnitev iz leta 1956 odvzetih lovišč, so odgovori za občino vedno negativni. Ker ima občina tudi na področju lovskega turizma svoje načrte zahtevajo vrnitev gojitvenega lovišča Medved, ki se nahaja na območju Občine Semič, pod okrilje njihove občine oziroma pod okrilje Lovske družine Smuk Semič. Nesprejemljivo je namreč, da lovci pod pretvezo stroke zavzemajo najboljša lovišča in z njimi tudi gospodarijo, lokalna skupnost pa mora vzdrževati infrastrukturo na tem področju. Prevladuje prepričanje, da je nujno potrebno, da se omenjeni problem reši v korist občanov Občine Semič in ne nazadnje tudi v korist njihovega gospodarstva, ki predstavlja tudi lovski turizem. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da pobudo proučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (37 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 35 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). * * * S pošiljko dne 1.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Darka Frasa za sodelovanje predstavnika državnega sveta, ki zastopa lokalne interese, na Posvetovalni konferenci lokalnih skupnosti. Poročilo Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli s pošiljko dne 11.4.2003. Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal njen predsednik Darko Fras. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16.4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se na Posvetovalno konferenco lokalnih skupnosti vabi tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije in na podlagi 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo Komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da Vlada Republike Slovenije vabi na posvetovalno konferenco tudi predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije, ki zastopa lokalne interese. O b r a z l o ž i te v: Predsednik Vlade Republike Slovenije mag. Anton Rop je dne, 24. 1. 2003, oblikoval Posvetovalno konferenco lokalnih skupnosti za sodelovanje in posvetovanje z lokalnimi skupnostmi. Posvetovalno konferenco, ki se sklicuje občasno, najmanj pa enkrat letno, sestavljajo minister za notranje zadeve, ministrica za regionalni razvoj, minister za finance, župani mestnih občin, predstavnik Skupnosti občin Slovenije in predstavnik Združenja občin Slovenije. V okviru točke III. je navedeno, da se na posvetovalno konferenco lahko vabi tudi druge člane vlade, državne sekretarje, direktorje vladnih služb, predstojnike organov v sestavi, druge predstavnike lokalnih skupnosti ter druge. Državni svetniki, ki zastopajo v Državnem svetu Republike Slovenije lokalne interese, predstavljajo interese občin volilne enote, v kateri so bili izvoljeni. V ta namen bodo praviloma v občinah, kjer je sedež volilne enote, odprte tudi svetniške pisarne, kjer bodo državni svetniki opravljali razgovore s predstavniki občin, volivci in drugimi zainteresiranimi. Svoje poslanstvo torej opravljajo preko prenašanja predlogov, mnenj in pobud volilne baze v državni svet. Ker je posvetovalna konferenca namenjena obravnavaju mnenj in pobud županov, ki se nanašajo na aktualna vprašanja v zvezi z uresničevanjem lokalne skupnosti, bi bilo smiselno, da je tudi državni svet oziroma interesna skupina lokalnih interesov obveščena o delu te konference. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (35 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 37 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka vodstvu oziroma predsedniku Državnega zbora glede sproženja postopka za razveljavitev sklepa oziroma ustrezno zamenjavo člana sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Sloveniji. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Anton Peršak. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi z imenovanjem članov sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka in predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Toneta Peršaka se glasi: Državni zbor je 29.1.2003 v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije sprejel sklep o dopolnitvi sklepa o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in s tem sklepom na predlog Slovenske univerzitetne športne zveze imenoval dr. Otmarja Kugovnika za člana sveta navedene fundacije. Glede na to, da je v postopku prišlo do napake, saj je dr. Kugovnika predlagala za člana sveta Slovenska univerzitetna športna zveza in ne Slovenska univerzitetna študentska športna zveza, ki ji zakon dodeljuje pravico predlaganja kandidata za člana, ki naj v svetu zastopa interese univerzitetnega športa, podpisani sprašujem predsednika državnega zbora, ali in kdaj bo sprožil postopek za razveljavitev sklepa, za katerega po vsem sodeč ni bilo pravne podlage oziroma za ustrezno zamenjavo člana sveta? O b r a z l o ž i t e v: Na zaplet, do katerega je prišlo zaradi napake ali iz morebitnih drugih razlogov, že nekaj časa opozarjajo posamezniki, ki se ukvarjajo z organizacijo in izvajanjem univerzitetnega športa. Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št.9/98) v 17. členu opredeljuje sestavo Sveta fundacije. Enega člana na predlog Slovenske univerzitetne študentske športne zveze imenuje državni zbor. Po pomoti je opredeljena 8. točka sklepa o imenovanju članov Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 115/02), kjer je opredeljeno, da na predlog Slovenske univerzitetne športne zveze in ne Slovenske univerzitetne študentske športne zveze, državni zbor imenuje člana. Vložena ali vsaj pripravljena je celo tožba, katere vlagatelji zahtevajo razveljavitev sklepa o dopolnitvi sklepa o imenovanju članov Sveta fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št.13/03). Razlogi za to naj bi bili predvsem formalne narave, a tudi vsebinski, saj gre za očitke, da naj bi ravno morebitni vpliv zveze, ki je predlagala napačno imenovanega člana Sveta Fundacije, omogočal, da bi lahko sredstva, namenjena športu na univerzi, v veliki meri zgrešila svoj namen. V skladu s to bojaznijo in tudi glede na formalne razloge menim, da je prejkone potrebno formalno oporečni sklep razveljaviti. * * * Državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 38 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). * * * Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije glede financiranja kulturnih organizacij. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s financiranjem kulturnih organizacij ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi: - Ali je Ministrstvo za kulturo dodelilo sredstva iz programov za kulturne dejavnosti Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani? - Kolikšna je višina teh sredstev in katera so merila za določanje višine teh sredstev? O b r a z l o ž i t e v: V dnevnem časopisju so se objavili komentarji o načinu distribucije t.i. denarja za kulturo. Med drugimi je zapisano, da je bila vloga Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) zavrnjena, češ da ta oseba ni registrirana kot pravna oseba. To je prvovrsten absurd. Ker ZDSLU v raznih organizacijskih oblikah obstaja 100 let in predstavlja vodilno društveno organizacijo likovnih umetnikov, je takšen zapis zelo nenavaden. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (38 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 38 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije glede namenske uporabe sredstev humanitarnih organizacij. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi z namensko uporabo sredstev humanitarnih organizacij ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca se glasi: - Ali je Ministrstvo za zdravje pristojno, da nadzira in preverja v kakšen namen se uporablja denar in druga sredstva, ki jih prejemajo Rdeči križ Slovenije in druge humanitarne organizacije? - V primeru, da je ministrstvo pristojno ali je opravilo kontrolne preglede in v primeru nepravilnosti ustrezno ukrepalo? O b r a z l o ž i t e v : Ponavljajo se podatki in informacije o finančnem poslovanju Rdečega križa Slovenije. Navaja se podatke, da RK za lastno poslovanje porabi polovico vseh dohodkov, ki jih prejme. Rdeči križ je humanitarna organizacija. Na tej osnovi ima določene olajšave in poseben položaj pri pridobivanju dohodkov. Sredstva RK so strogo namenska. Nikakor pa ne more biti financiranje RK namenjeno za lastno režijo in obstoj lastnega aparata in čezmernega trošenja, saj to je v očitnem nasprotju s statusom in nalogami humanitarne organizacije. * * * Državni svet predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * Z elektronsko pošto dne 4.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog državnih svetnikov Dora Hvalice, Antona Rozmana in prof.dr. Janvita Goloba, da se organizira posebna oblika sodelovanja z vsem pojavnimi oblikami civilne družbe, ki so jo poimenovali Civilna tribuna DS. Naveden predlog je predsednik dodelil v obravnavo Mandatno imunitetni komisiji državnega sveta. Državni svetnik Doro Hvalica se z dodelitvijo omenjenega predloga mandatno-imunitetni komisiji ni strinjal in zahteval, da o predlogu glasujejo na 5. seji Državnega sveta. Zaradi neodložljivih obveznosti predsednika Janeza Sušnika je vodenje seje prevzel podpredsednik Jože Stanič. Razpravljali so državni svetniki dr. Zoltan Jan, Marjan Maučec, Marta Turk, Petra Kernič, Anton Peršak, Jožef Jeraj, prof.dr. Janvit Golob, Darko Fras. Kratko obrazložitev je podal sekretar Državnega sveta Primož Hainz. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji dne 16.4.2003 v skladu z 41. členom poslovnika Državnega sveta (Ur.l. RS št. 44/93 in št. 14/99) obravnaval predlog državnih svetnikov in svetnic Dore Hvalice, Antona Rozmana, prof. Janvita Goloba, dr. Zoltana Jana, Petre Kersnič, Marjana Maučeca, Marije Perkovič in Ivana Bukovca v zvezi z organizacijo posebne oblike sodelovanja z vsemi pojavnimi oblikami civilne družbe in na podlagi prvega odstavka 86. člena poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji S K L E P Državni svet podpira predlog državnih svetnikov in svetnic Dore Hvalice, Antona Rozmana, prof. Janvita Goloba, dr. Zoltana Jana, Petre Kersnič, Marjana Maučeca, Marije Perkovič in Ivana Bukovca, da se organizira posebno obliko sodelovanja z vsemi pojavnimi oblikami civilne družbe, ki se imenuje Civilna tribuna DS. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). * * * S pošiljko dne 11.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državne svetnice Petre Kersnič glede realizacije zaključkov posveta "Zbornice v zdravstvu". * * * S pošiljko dne 11.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje državnega svetnika mag. Zlatka Jenka glede izplačila odškodnine za povzročeno materialno škodo s strani okupatorja v II. svetovni vojni. Državni svetnik mag. Zlatko Jenko z odgovorom v celoti ni zadovoljen, zato bo strokovna služba v sodelovanju z državnim svetnikom mag. Zlatkom Jenkom, posredovala pri pristojnemu ministrstvu. Za odgovore na vprašanja, na katera še ni bil dan odgovor in je rok 30 dni že potekel, pa se pošlje urgenca. * * * S pošiljko dne 11.4.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za šolstvo, znanost in šport na vprašanje državnega svetnika Ivana Bukovca v zvezi s postopkom vrnitve športnih objektov ob Osnovni šolo Semič Občini Semič. Državni svetnik Ivan Bukovec z odgovorom ni zadovoljen, zato bo strokovna služba v sodelovanju z državnim svetnikom Ivanom Bukovcem, posredovala pri pristojnemu ministrstvu. * * * S pošiljko dne 6.3.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Antona Peršaka na vprašanje kako bo ministrstvo zagotovilo financiranje društev v letu 2003. Gospod Anton Peršak z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je na Komisiji za družbene dejavnosti ponovno predlagal pobudo, ki jo je komisija podprla in posredovala pristojnemu ministrstvu. Poročilo Komisije za družbene dejavnosti so prejeli s pošiljko dne 6.3.2003. Državni svetnik Anton Peršak z ponovnim odgovorom Ministrstva za kulturo ni bil zadovoljen, zato bo strokovna služba v sodelovanju z državnim svetnikom Antonom Peršakom, posredovala pri pristojnemu ministrstvu. * * * Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi s povečanjem plač vodilnim funkcionarjem preden so sindikati javnega sektorja prejeli predlog zakona o dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva varčevalno znižanje plač za vse zaposelne v javnem sektorju. Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica. Podpredsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16.4.2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi s povečanjem plač vodilnim funkcionarjem preden so sindikati javnega sektorja prejeli predlog zakona o dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi: Ali držijo sporočila nekaterih medijev in informacije iz sindikalnih krogov, da je Vlada Republike Slovenije povečala plače svojim vodilnim funkcionarjem tik preden je iz Ministrstva za notranje zadeve poslala sindikatom javnega sektorja predlog zakona o dopolnitvi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki predvideva varčevalno znižanje plač za vse zaposlene v javnem sektorju? O b r a z l o ž i t e v: S predlogom zakona želi Vlada Republike Slovenije po skrajšanem postopku znižati odstotek dodatke na delovno dobo za vse zaposlene v javnem sektorju.Predlaga celo, da bi se sindikati javnega sektorja odpovedali že lani podpisani pravici zaposlenih do 2,3 odstotka eskalacije plač 1. avgusta 2003. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasvoanja vzdržal). * * * Na klop so državni svetniki in svetnice prejeli pobudo dr. Zoltana Jana za zakonsko celovito ureditev invalidskega in zdravstvenega varstva oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov. Stališča Komisije za družbene dejavnosti je podal dr. Zoltan Jan. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za zakonsko celovito ureditev invalidskega in zdravstvenega varstva oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana, da naj Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje pripravijo zakonske rešitve, ki bodo celovito uredile invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov. O b r a z l o ž i t e v: Državni svet Republike Slovenije je na 64. seji, dne 27. 6. 2001, v skladu z 41. členom poslovnika obravnaval in sprejel pobudo za ureditev materialnih pogojev za invalide, ki nimajo ali imajo minimalno zavarovalno dobo ter jo naslovil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vlada Republike Slovenije je v zvezi s sprejeto pobudo z dopisom z dne 24. 7. 2001 sporočila, da bo uredila materialne pogoje za invalide v predlogu Zakona o izenačevanju možnosti za invalide, ki naj bi ga pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve do leta 2002. Vlada Republike Slovenije je v tem dopisu tudi zagotovila, da bo v predlogu zakona o izenačevanju možnosti za invalide celovito opredelila invalidsko varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih naslovov že veljavnih zakonov in ga poslala v zakonodajno proceduro v letu 2002. Z ozirom na dejstvo, da predlog zakona o izenačevanju možnosti za invalide Vlada Republike Slovenije še ni poslala v zakonodajni postopek Državnemu zboru Republike Slovenije, niti ga nima v svojem letošnjem programu, je državni svet ponovno obravnaval pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana, da se z zakonom celovito uredi invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov in predlaga Vladi Republike Slovenije in pristojnima ministrstvoma, da navedeni predlog zakona čimprej pošljejo v zakonodajni postopek. Državni svet ugotavlja, da je nesprejemljivo, da se reševanje te problematike odlaga toliko časa, saj gre pri tem za pretresljive tragedije posameznikov. Če Vlada Republike Slovenije in pristojni ministrstvi ne bosta pričeli reševati te problematike, bo državni svet premislil o možnosti, da sam prične zakonodajni postopek, ker ocenjuje, da bi bilo to vprašanje možno urediti tudi kot obliko posrednega zavarovanja, na način kot je urejeno zdravstveno zavarovanje otrok in zakonskih partnerjev. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije oziroma Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvu za zdravje, da pobudo proučijo in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovorijo. Predlagan sklep je bil sprejet soglasno (30 državni svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasvoanja ni vzdržal). * * * Državni svetnik Jožef Jeraj je ponovno zaprosil državne svetnice in svetnike, da solidarnostno akcijo v zvezi z problematiko Radia 2 v Celovcu podprejo in to pisno potrdijo.
K 4. točki dnevnega reda: Predlog zakona je objavljen Poročevalcu št. 7/2003. Predlog sta obravnavali Komisija za gospodarstvo in Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Skupno mnenje Komisije za gospodarstvo in malo gospodarstvo in turizem so državni svetniki in svetnice prejeli s pošiljko dne 11.4.2003. Na klop so prejeli predlog sklepa, ki ga predlaga interesna skupina delojemalcev k predlogu zakona o spremembah zakona o trgovini. Na klop so prejeli tudi poročilo interesne skupine negospodarskih dejavnosti. Stališča Komisije za gospodarstvo in stališča Interesne skupine delodajalcev je podal mag. Jožko Čuk. Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal vodja mag. Dušan Semolič. Stališča Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal njen predsednik Anton Kampuš. Razpravljali so državne svetnice in svetniki Marta Turk, prof. dr. Jože Mencinger, Jožef Jeraj, Jože Ilc, mag. Stojan Binder, Anton Peršak, Ladislav Kaluža, Jože Stanič, prof.dr. Janvit Golob, Vincenc Otoničar, Anton Kampuš, Branko Kodrič, prof.dr. Alojz Križman, Doro Hvalica. Kratko obrazložitev je podal prvopodpisani predlagatelj predloga zakona poslanec v Državnem zboru mag. Janez Drobnič. Kratko obrazložitev je podala tudi Tinka Jamnik, sekretarka Sindikata trgovine Slovenije - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Kratko obrazložitev je podal Jože Kovač, Združenje za trgovino, GZS. Prav tako je kratko obrazložitev podala tudi Marija Majda Dekleva, samostojna svetovalka, Združenje za gostinstvo in turizem, GZS. Podpredsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep, kot ga je predlagala interesna skupina delojemalcev: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, ob obravnavi predloga zakona o spremembi zakona o trgovini - druga obravnava, ki ga je v zakonodajni postopek predložil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije mag. Janez Drobnič sprejel S K L E P da na podlagi prvega odstavka 55. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) da Državnemu zboru Republike Slovenije naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da predlog zakona o spremembi zakona o trgovini, zlasti pa obrazložitev razloga za sprejem omenjenega zakona, ki ga je v Državni zbor v imenu skupine poslancev predložil mag. Janez Drobnič, potrjuje obstoj javne koristi, zaradi katere sme zakonodajalec omejiti z Ustavo Republike Slovenije zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, zato Državni svet Republike Slovenije podpira predlog zakona o spremembah zakona o trgovini. O b r a z l o ž i t e v Državni svet Republike Slovenije je pri oblikovanju svojega predloga in stališč izhajal zlasti iz ocene stanja in razlogov za sprejem zakona, ki jih je navedel predlagatelj ter iz obrazložitve okoliščin, ki utemeljujejo javni interes omejevanja podjetniške svobode pri določanju obratovalnega časa prodajaln, ki jih je v Državni zbor Republike Slovenije posredoval Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Na osnovi vseh priloženih pisnih gradiv državni svet ugotavlja, da je podano dovolj utemeljenih razlogov, ki dokazujejo obstoj javnega interesa za omejevanje obratovanja trgovin v času nedelj in dela prostih dni. Sprejem predloženega zakona tudi ne bi omejil pogojev za konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, saj predlog zakona omejuje gospodarsko iniciativo ob nedeljah in dela prostih dnevih, je pa v celoti ne odpravlja. K številnim utemeljitvam predlagatelja zakona in drugih, ki podpirajo sprejem takšnega zakona, kje obstaja javni interes, na podlagi katerega je potrebno omejiti svobodno gospodarsko iniciativo, državni svet posreduje še naslednje: Ugotoviti je mogoče več kršitev obveznosti, določenih v delovno pravni zakonodaji v tistih prodajalnah, ki poslujejo ponoči, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih. Država oziroma njene institucije, ki spremljajo upoštevanje in kršitve delovno pravne zakonodaje, še niso tako usposobljene, da bi bil mogoč nepretrgan nadzor. Tudi sankcioniranje za ugotovljene kršitve ni učinkovito, saj so roki pri reševanju delovnih sporov na delovnih in socialnih sodiščih izredno dolgi; po podatkih Inšpektorata za delo Republike Slovenije kar 95 % predlogov zaradi kršitev delovno pravne in z njo povezane zakonodaje, ki jih le-ta poda sodnikom za prekrške, zastara. Tudi zato državni svet meni, da je potrebno predloženi zakon sprejeti, ter tako prispevati k zaščiti šibkejše strani, kar zaposleni v trgovini nedvomno so. * * * Kot predstavnik državnega sveta bo na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles sodeloval državni svetnik mag. Dušan Semolič. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 14 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).
K 5. točki dnevnega reda : Predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 2. 4.2003. Predlog zakona je obravnavala Komisija državnega sveta za gospodarstvo. Poročilo komisije za gospodarstvo so prejeli z elektronsko pošto dne 10.4.2003. Kratko obrazložitev je podal dr. Zoltan Jan. Stališča Komisije za gospodarstvo je podala Marta Turk. Stališča interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podala Marija Perkovič. Kratko obrazložitev je podal predsednik Invalidskih organizacij Slovenije, Boris Šuštaršič Kratko obrazložitev je podal tudi direktor Združenja invalidskih podjetij Želva, Vinko Bilič. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, obravnaval predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana za avtentično razlago besedila 12. točke 110. člena zakona o javnih naročilih in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Na podlagi 149. člena poslovnika državnega zbora državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago besedila 12. točke 110.člena Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št.79/99. 124/2000, 79/2001, 30/2002). Predlog za sprejem avtentične razlage 12. točke 110. člena Zakona o javnih naročilih se glasi: "Določilo 12. točke 110. člena ZJN-1 o dodeljevanju javnih naročil invalidskim podjetjem brez predhodne objave javnega razpisa ni omejeno zgolj na javna naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (poglavje 3.4. ZJN-1), temveč omogoča, da se javna naročila ob izpolnjenih pogojih iz te točke dodelijo brez javnega razpisa invalidskim podjetjem, ne glede na kategorije in/oziroma področje delovanja javnega naročnika in ne glede na predmet javnega naročila." O b r a z l o ž i t e v: Besedilo 12. točke prvega odstavka 110. člena Zakona o javnih naročilih se glasi: Naročnik lahko odda naročilo brez predhodne objave javnega razpisa v naslednjih primerih: "12. za storitve in blago invalidskih podjetij, če gre za dejavnost usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji in za katero v ta namen poda mnenje Urad za javna naročila. Naročnik lahko z neposredno pogodbo odda naročilo po tej točki le, če ponudnik izpolnjuje pogoje po 41. členu tega zakona in če naročnik preveri ceno in kakovost predmeta naročila z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in podobno. Naročnik opravi preverjanje glede na vrsto in predmet naročila, kar mora izkazati v svoji dokumentaciji." V drugi obravnavi predloga Zakona o javnih naročilih (ZJN-1) – EPA 856 – II je Komisija za vprašanja invalidov, dne 7.12.1999, vložila k (tedaj) 116. členu predloga ZJN-1 amandma, in sicer, da se primerom, ko lahko naročnik odda naročilo brez predhodne objave javnega razpisa doda nova 12 točka, ki se glasi: "12. za storitve in blago invalidskih podjetij, če gre za dejavnost usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji in za katero v ta namen izda soglasje pristojni državni organ. Naročnik lahko z neposredno pogodbo odda naročilo po tej točki le, če ponudnik izpolnjuje pogoje po 42. členu tega zakona in če naročnik preveri ceno in kakovost predmeta naročila z zbiranjem več ponudb ali z analizo stroškov ali s primerjanjem kakovosti in podobno. Naročnik opravi preverjanje glede na vrsto in predmet naročila, kar mora izkazati v svoji dokumentaciji." Besedilo amandmaja je povzelo (vsebino) pobud Združenja invalidskih podjetij Slovenije in Podjetja za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Chiptronic iz Ptuja. Dne 22.12.1999 je vsebinsko identičen amandma vložil tudi poslanec Miroslav Luci. Čeprav je amandma v Državnem zboru dobil večinsko podporo, pa ta zaradi kasnejšega črtanja celotnega člena, v drugi obravnavi ni bil sprejet. Poslanska skupina Združene liste socialdemokratov je v tretji obravnavi Predloga ZJN-1 – EPA 856 – III, vložila amandma, ki je bil vsebinsko enak pripombi Združenja invalidskih podjetij Slovenije, ki je v isti fazi postopka podala pobudo k amandmaju vlade. Amandma je bil tudi vsebinsko enak že v drugi obravnavi vloženima, a ne sprejetima amandmajema. Amandma poslanske skupine je pomenil t.i. amandma k amandmaju Vlade RS (da se doda 108 a. člen, ki se glasi "Oddaja naročila brez predhodne objave"; gre za člen, ki je bil v drugi obravnavi predloga zakona v celoti črtan). Državni zbor je amandma sprejel s prepričljivo večino. V tretji obravnavi predloga ZJN-1 je bil tako sprejet amandma, ki predvideva, da se lahko javno naročilo pod določenimi pogoji odda brez objave javnega razpisa za storitve in blago, ki ga proizvajajo invalidska podjetja. Predlagatelji avtentične razlage ugotavljajo, da praksa zakonsko normo 12. točke 110. člena ZJN-1, zaradi njene uvrstitve v poglavje 3.4. ZJN-1, pretežno interpretira ožje, kot je sicer to bil namen predlagatelja in zakonodajalca, zato gre po mnenju predlagateljev avtentične razlage za nejasno oziroma preozko razlago odpraviti z avtentično razlago zakonske norme. Predlagatelji avtentične razlage menijo, da na podlagi zgodovinske (genetične), namenske (teleološke) in logične razlage pravne norme, 12. točke 110. člena ni mogoče interpretirati na način, da lahko (sme) naročnik oddati naročilo brez predhodne objave javnega razpisa za storitve in blago, ki ga proizvajajo invalidska podjetja zgolj v primeru naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju, temveč širše in sicer, da se lahko javno naročilo brez javnega razpisa (pod pogoji iz 12. točke 110. člena) odda invalidskim podjetjem ne glede na kategorijo in/oziroma področje delovanja javnega naročnika in ne glede na predmet javnega naročila. Namenska razlaga pravne norme, ki je osnova za druge razlage, določa pomen jezikovnih znakov pravne norme glede na namen, ki ga pravna norma ima. Argument namena, ki ga pravno pravilo ima je eden izmed argumentov, ki ima odločujoč vpliv, ko izbiramo med dvema ali več možnimi rešitvami in ko pomensko določamo vsebinsko prazne in raztegljive jezikovne znake. Pri namenski razlagi 12. točke 110. člena ZJN-1 je potrebno izhajati iz namena predlagatelja (v konkretnem primeru predlagatelja sprejetega amandmaja, kakor tudi predlagateljev smiselno oziroma vsebinsko enakih amandmajev oziroma pobud za amandmiranje v predhodnih obravnavah predloga). Na eni strani gre ugotoviti, da je bil namen predlagateljev kasneje sprejetega amandmaja doseči sprejem pravne norme, po kateri bodo lahko javna naročila brez javnega razpisa oddana invalidskim podjetjem ne glede na kategorijo in/oziroma področje delovanja javnega naročnika in ne glede na predmet javnega naročila (na primer razvidno iz obrazložitve amandmaja Komisije za vprašanja invalidov, dne 7.12.1999), na drugi strani pa ni najti nobenega argumenta (namena), da bi uporabo pravne norme omejili zgolj na oddajo naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju. Tudi zgodovinska razlaga pravne norme, ki sklepa na pomen zakonskega besedila in njegovih sestavnih delov glede na potek zakonodajnega postopka (vključno z vsem pisnim gradivom – t.i. materialia) in upoštevajoč razloge za izdajo zakona, kakor jih je mogoče razpoznati glede na družbene razmere, ki so sprejem zakona izzvale (occasio legis), govori za interpretacijo zakonske norme v smeri širšega (kontekstnega) razumevanja. Na 8. nadaljevanju 73. seje Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko je predstavnica vlade, ob obravnavi Predloga ZJN-1 – EPA III, v ponazoritev argumentov Vlade zoper vsebinsko enak amandma Združenja invalidskih podjetij, kot je bil kasneje sprejet, podajala primer “nakupa uniform za svoje delavce v podjetju Snaga Ljubljana”. Ne da bi podrobneje obravnavali sam predmet javnega naročila (ki po naravi stvari ne sodi v infrastrukturni sektor), pa gre nesporno ugotoviti, da Javno podjetje Snaga d.o.o. Ljubljana ni javni naročnik na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju oziroma ne izvaja nobene izmed dejavnosti, ki so določene v poglavju 3.4. ZJN-1. Tudi iz ostalih gradiv v zakonodajnem postopku ni zaslediti namena, da se oddaja invalidskim podjetjem omeji na vodni, energetski, transportni in telekomunikacijski sektor. Očitno so torej tako predlagatelj zakona, kot predlagatelj amandmaja in zakonodajalec določbo razumeli tako, da je mogoče uporabiti postopek oddaje javnega naročila invalidskim podjetjem brez predhodne objave uporabiti neodvisno od subjekta oziroma predmeta javnega naročila. Če zapisanemu dodamo argumente iz Politike Vlade Republike Slovenije na področju ustanavljanja in delovanja invalidskih podjetij (št. 307-01/98-1, z dne 16. april 1998), v kateri je izrecno zapisano, da bodo "invalidskim podjetjem zagotovljene naslednje prednosti: … – prednostne pravice pri javnih naročilih; …", ki je tudi izzvala pripravo amandmaja oziroma je bila predlagateljem amandmaja temelj za njegovo pripravo (mnenje Državnega sveta, Komisije za gospodarstvo, št. 411-01794-35/23, z dne 14.12.1999, pojasnila Združenja invalidskih podjetij Slovenije, št. 14/2000, z dne 4.2.2000), ni nobenega dvoma, da gre na podlagi zgodovinske interpretacije nastanka pravne norme le-to razlagati v smeri predlagane avtentične razlage. Enako interpretacijo kot podajata namenska in zgodovinska razlaga pa gre ugotoviti tudi na podlagi logične metode razlage pravne norme. Vsakršna drugačna interpretacija bi ne bila "logična", saj ni videti logično prepričljivih argumentov za-to, da bi za dodeljevanje javnih naročil invalidskim podjetjem posebno pravilo veljalo samo in ravno na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju. V tem okviru bi veljalo še izpostaviti t.i. sklepanje po nasprotnem razzlogovanju (argumentum a contrario, gre za sklepanje, po katerem določena pravna posledica velja samo za tiste primere, ki predpostavke pravne norme izrecno izpolnjujejo), ki pa v zadevnem primeru lahko pride do svoje veljave samo v primeru interpretacije v smeri predlagane avtentične razlage. Ob dejstvu namreč, da v Republiki Sloveniji ni nobenega invalidskega podjetja, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (tudi v bodoče tega ni pričakovati, saj so ta področja očitno zelo neprimerna za delovanje invalidskih podjetij), bi bilo povsem nelogično pravno normo razlagati ozko (omejeno na infrastrukturni sektor), saj bi bila v tem primeru določba 12. točke 110. člena ZJN-1 povsem brezpredmetna. In nasprotno, edini logično sprejemljiv rezultat poda takšna interpretacija pravne norme (ki je predmet predlagane avtentične razlage), da se lahko javna naročila ob izpolnjenih pogojih dodelijo brez javnega razpisa invalidskim podjetjem ne glede na kategorije in/oziroma področje delovanja javnega naročnika in ne glede na predmet javnega naročila. * * * Kot predstavnik državnega sveta bo na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles sodeloval državni svetnik dr. Zoltan Jan. Predlagan sklep je bil sprejet z večino glasov (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 6. točki dnevnega reda: Komisija državnega sveta za gospodarstvo je obravnavala: - predlog zakona o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije, in predlaga UMIK zgoraj navedenih predlogov zakonov iz zakonodajnega postopka. Poročilo Komisije za gospodarstvo so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 2.4.2003. Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednje sklepe: Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93 in 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet umika predlog zakona o odkupu terjatev za odvzeto ali uničeno premoženje v republikah bivše Jugoslavije. * * * Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93 in 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet umika predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih na motorna vozila. * * * Državni svet Republike Slovenije je na 5. seji, dne 16. 4. 2003, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 44/93 in 14/99) sprejel naslednji S K L E P: Državni svet umika predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. Predlagani sklepi so bili sprejeti z večino glasov (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil 5. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
Povezane vsebine | |
![]() |
5. seja Državnega sveta Republike Slovenije |