Mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C)

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji 6. 7. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ-C) - druga obravnava

Državni svet predloga zakona ne podpira.

Predlagatelj predloga zakona predlaga ukinitev obveznega in uvedbo prostovoljnega članstva ter spremembe na področju volitev v organe zbornice. V Kmetijsko  gozdarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju KGZS) naj bi se prostovoljno vključila vsaka fizična oseba, ki v Sloveniji opravlja kmetijsko-gozdarsko oziroma ribiško dejavnost, oziroma je pokojninsko in invalidsko zavarovana kot kmet, in vsaka pravna oseba, če je predmet njenega poslovanja v Sloveniji povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom ali pa je lastnica kmetijskih zemljišč oz. gozdov. Nadalje se predlaga ukinitev neposrednih volitev v organe zbornice, v svet zbornice in spremembe volitev v svete območnih enot. Predlaga se, da se svet zbornice konstituira na posreden način, tako, da vanj območne enote izmed članov svetov imenujejo svoje predstavnike. Člani sveta zbornice se imenujejo izmed članov sveta območne enote, in sicer tako, da najmanj enega člana imenujejo tako fizične kot pravne osebe, članice zbornice. Neposredno se volijo le člani svetov območnih enot. Podrobnosti bi naj določal statut zbornice, predlaga pa se tudi podaljšanje mandata članov organov zbornice, kar bi posledično omogočilo volitve v organe zbornice v letu po izvedenih državnozborskih volitvah.

Državni svet se strinja z mnenjem Vlade Republike Slovenije, da iz obstoječe ureditve izhaja, da je KGZS nedvomno reprezentativno telo, ki je sposobno zastopati različne interese v kmetijski in gozdarski dejavnosti. Prav tako je sogovornik državi pri pripravi strokovnih mnenj in v postopkih normativnega urejanja kmetijske in gozdarske dejavnosti. Obvezno članstvo je podlaga za ugotavljanje in spremljanje skupnih interesov, kar pomeni posledično podlago za sprotno in ustrezno ukrepanje države. Brez obveznega članstva bi grozila nevarnost, da bi se število članov bistveno zmanjšalo, KGZS pa bi izgubila svojo reprezentativnost oz. pomembno vlogo pri povezovanju razdrobljenega slovenskega kmetijstva.

V razpravi je bil izražen pomislek, da bi v primeru uvedbe prostovoljnega članstva prišlo do večjega razslojevanja kmetov med večjimi in manjšimi kmeti, s čimer bi prišlo do dveh hitrosti razvoja v kmetijstvu, zato se je prenove zborničnega sistema potrebno lotiti temeljito. Jasno pa je, da sistem potrebuje spremembe, vendar se o spremembah sistema mora izreči predvsem članstvo v zbornici, pa ne samo v kmetijsko gozdarski, potrebno je iskati in se pogovarjati o rešitvah zborničnega sistema oz. vseh zbornic.

Državni svet je mnenja, da predlog novele zakona pomembno vpliva na organiziranost zbornice in delovanje njenih članov, zato meni, da bi bila za tovrstno statusno spremembo potrebna celovita sprememba zakona. Zato se zavzema za širšo javno razpravo članov, ki bi pokazala, ali članstvo podpira obstoječo organizacijo ali ne. V kolikor bo odločitev članov za obvezno članstvo, je na osnovi strokovnih argumentov potrebno na novo opredeliti merila za določitev višine zborničnega prispevka.

Državni svet se strinja z mnenjem, ki ga v svojih stališčih in predlogih k predlogu zakona navaja KGZS, da predlog ruši sedanjo urejenost na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Z neobveznim članstvom zbornica ne bi bila več reprezentativna in neodvisna ter bi izgubila javnopravni status, ki kot tak lahko edini predstavlja interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Zaradi zaščite interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter javnega interesa članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije mora ostati obvezno.

Državni svet je sprejel stališče, da se v Državnem svetu organizira širši posvet na temo delovanja oziroma preoblikovanja celotnega zborničnega sistema v Republiki Sloveniji.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.