Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Vprašanja dr. Janvita Goloba v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe

Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji 16. 2. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z družbo Nafta Lendava in dejavnostmi, ki jih opravljajo njene hčerinske družbe, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, da vprašanja preučita in na njih odgovorita.

 

Vprašanja državnega svetnika dr. Janvita Goloba se glasijo:

  1. Katere so prioritetne aktivnosti, strateški cilji in predvidene nosilne dejavnosti za nadaljnji razvoj družbe Nafta Lendava?
  2. Katere od naštetih aktivnosti se trenutno odvijajo, oziroma kdaj in kako se bodo odvijale: reorganizacija, modernizacija, kapitalska vlaganja in povezovanja, dokapitalizacija s strani države ?
  3. Ali se izvajajo ukrepi in sanacijski program, od kdaj se izvajajo ter kakšni so rezultati?
  4. Ali se ustvarja dodatna izguba iz poslovanja in kakšne so napovedi za leto 2011?
  5. Kakšni so rezultati pogajanj s strateškimi partnerji?

 

Obrazložitev:

Družba Nafta Lendava je od leta 2003 v 100% državni lasti. Do takrat je bil Petrol d.d. solastnik družbe, skupaj z državo. Najpomembnejši dosežki tega obdobja so bili leta 2000  zaprtje edine rafinerije v Sloveniji, opustitev vseh lastnih raziskav na naftno - plinskih poljih, Petrolov prevzem vseh rezervoarskih kapacitet za naftne derivate in neizpolnjene obveznosti za nadaljnja razvojna vlaganja iz sporazuma med državo in Petrolom.

Država v dvajsetih letih ni prepoznala strateške pozicije in pomena, ki jo ima Nafta Lendava s svojo enkratno lokacijo na stičišču energetske infrastrukture - naftovod, plinovod, visokonapetostni daljnovod in povezanost z avtocesto. Žal železniška povezava obstaja samo preko Hrvaške, kar je nesmisel, ker se blago izvaža v EU preko Hrvaške, ki ni v EU. Nova železniška proga, ki bi bila življenjskega pomena za Nafto Lendava je bila speljana po drugi, strateško manj pomembni trasi čez Goričko. Iz navedenega lahko zaključimo, da s strani lastnika ni bila zagotovljena zadostna podpora družbi Nafta Lendava za njen kvaliteten razvoj.
Zgodovina se po desetih letih ponavlja. V letu 2009 se Ministrstvo za gospodarstvo ni odzvalo na pobude poslovodstva za potrditev strategije razvoja in zagotavljanja modernizacije družbe, ampak se je ponovno pojavil močan pritisk za blokado vseh aktivnostih, ki so bile usmerjene v modernizacijo, razvoj in uspešnejše poslovanje. Na srečo so bile v letu 2010 dokončane že prej začete investicije. Ni bilo ne volje, ne želje na širšem in višjem nivoju določiti prioritete na področju zagotavljanja dobave zemeljskega plina po konkurenčni ceni za petrokemijo, ki je bila največji kupec v Sloveniji. V letu 2010 je bila zaustavljena tovarna metanola za nedoločen čas. Prav tako je zaustavljen razvoj in vlaganje v modernizacijo 30 let starih tovarn, katerih dejavnost postaja povsem nekonkurenčna. Ni več jasne strategije razvoja in določenih prioritet za nujna vlaganja v modernizacijo. Iz navedenega se razume, da je tudi druga nosilna dejavnost Nafte Lendava, petrokemija, resno ogrožena.

Pojavlja se vprašanje, zakaj se je Nafta Lendava zadolževala pri bankah in zakaj ne financira svojih investicijskih projektov iz sredstev, ki jih je možno pridobiti na različnih razpisih. Odgovor leži v še enem nesmislu. Družba Nafta Lendava je po veljavnih kriterijih velika družba, Ministrstvo za gospodarstvo, ki je bilo do ustanovitve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb skrbnik in povezava med Nafto Lendava in državo pa objavlja razpise samo za mala in srednje velika podjetja. Pomurski zakon, ki je bil s strani države pripravljen za pomoč Pomurju pa izključuje kandidaturo državnega podjetja na razpise, ki imajo podlago v tem zakonu. Tako je Nafta Lendava izključena iz možnosti za kandidaturo in pridobitev investicijskega denarja iz razpisov.

Zadolževanje za pridobitev denarja za obratna sredstva je posledica izgube iz poslovanja zaradi krize na trgih in vedno večje tehnološke nekonkurenčnosti zastarelih tovarn. S strani lastnika ni bilo pripravljenosti za dokapitalizacijo v letu 2009, zato je bila družba prisiljena zagotoviti sredstva pri bankah ali pa bi se poslovanje ustavilo.

Po dosegljivih podatkih naj bi se v družbi v drugi polovici leta 2010 in v letu 2011 sanacijski ukrepi ne izvajali ali pa se izvajajo z zamudo; postopki sanacije niso dodelani, načrtovani rezultati poslovanja v letu 2011 pa so nerealni, ker niso ustvarjeni pogoji za pozitivno poslovanje; posledično se ustvarja nova in dodatna izguba v poslovanju; zavlačujejo pa se tudi prepotrebna pogajanja s potencialnimi strateškimi partnerji.

Država kot lastnica mora zavzeti stališče in izdelati načrt, kaj namerava z družbo Nafta Lendava. Ali jo želi imeti v lastništvu še naprej in jo razvijati ali pa jo namerava prodati v celoti ali po delih strateškemu partnerju, ki bi v lastništvu našel svoj interes, bil pripravljen vlagati v modernizacijo in razvoj družbe ter dosegati kvalitetne in konkurenčne proizvode.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, da vprašanja preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovorita.

Povezane vsebine
document 34. seja Državnega sveta Republike Slovenije