Odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede omejitve hitrosti v predorih na primorski in štajerski avtocesti

Državni svetnik g. Drago Žura je predložil pisna vprašanja glede omejitve hitrosti v predorih na primorski in štajerski avtocesti. Na Ministrstvu za promet smo na predložena vprašanja v sodelovanju z DARS, d.d. pripravili naslednje odgovore.

V zvezi z omejitvami hitrosti v predorih na primorski in štajerski avtocesti oziroma s časi omenjenih hitrosti razpolaga DARS s točnimi podatki za meseca december 2007 in januar 2008. V tem času so veljale omejitve hitrosti v trojanskih predorih skupaj 19 dni, v predorih Golo Rebro in Pletovarje 23 dni, v predorih Kastelec in Dekani pa 9 dni. Iz priloge 1 so natančno razvidni podatki o datumih in časih omejitev hitrosti v omenjenih predorih.

Vozila na avtocestah se v prometnem toku ne spremljajo po tistih tehničnih karakteristikah, ki so merilo za njihovo razvrstitev v cestninske razrede. Zato lahko na vprašanje koliko in kateri tipi vozil so v času omejitev hitrosti uporabljali primorsko in štajersko avtocesto in so predvidoma prevozili tudi omenjene predore odgovorimo z oceno, upoštevajoč podatke o prehodih vozil preko cestninskih postaj. Podatki za mesec december 2007 kažejo, da je cestninske postaje Kompolje, Vransko in Tepanje na štajerskem avtocestnem kraku prevozijo skupaj 1.432.851 (71,3%) osebnih vozil, 134.428 (6,7%) vozil drugega cestninskega razreda (kombiji) in 442.642 (22%) tovornih vozil. Na primorskem avtocestnem kraku je cestninski postaji Videž in Kozina (odprti sistem) prevozilo 278.664 (81,2%) osebnih vozil, 18.373 (5,4%) vozil drugega cestninskega razreda in 45.984 (13,4%) tovornih vozil.

Skupna dolžina predorov na štajerskem avtocestnem kraku znaša 7,4 km, kar je 6,5 % celotnega cestninskega kraka, katerega skupna dolžina je 114,5 km. Primorski avtocestni krak se cestnini v dolžini 94,9 km, skupna dolžina obeh predorov na njem pa znaša 4,5 km oziroma 4,7 % od celotnega cestninskega kraka. Upoštevajoč gornje deleže in čas trajanja omejitev hitrosti v predorih  v mesecu decembru 2007 ocenjujemo, da delež pobrane cestnine na obeh avtocestnih krakih znaša za mesec december 2007 na štajerski avtocesti 2,4 % celotne pobrane cestnine in na primorski avtocesti 0,013 % celotne pobrane cestnine ali vrednostno 138.121 evrov na štajerski avtocesti in 2.085 evrov na primorski avtocesti. Za mesec januar DARS še ne razpolaga z dokončnimi podatki o pobrani cestnini za posamezne cestninske postaje.

DARS je po ugotovitvi o povečani drsnosti betonskih vozišč v predorih ob deževnem vremenu preventivno omejil največjo dovoljeno hitrost vožnje. Razlogi povečane drsnosti vozišč so bili preverjeni s strani neodvisnih tujih strokovnjakov, katerih izsledki so bili predstavljeni v javnosti. Glede same omejitve hitrosti v predorih želimo izpostaviti, da gre za ukrep zagotavljanja varnosti prometa, ki ga upravljavcu avtoceste naloga Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo). Ta v 46. členu določa da v primeru, ko je državna cesta v stanju, ko je zaradi zavarovanja ceste in prometa na njej potrebno začasno omejiti hitrost (pod največjo dovoljeno, ki po predpisih o varnosti cestnega prometa za avtocesto znaša do 130 km/h za osebna vozila in do 80 km/h za tovorna vozila s (priklopnikom) upravljavec to mora storiti, ukrep pa je lahko uveljavljen za čas do enega leta. Aktivnosti za odpravo razlogov za omejitev hitrosti so v teku in predvidoma bodo dela za izboljšanje hrapavosti vozišč v predorih izvedena v spomladanskih mesecih. Vezano na omejitve hitrosti v avtocestnih predorih in omejitve hitrosti na vzporednih regionalnih cestah (na njihovih delih izven naselij), na katere opozarja državni svetnik d. Drago Žura pa želimo poudariti, da je omejitev hitrosti v avtocestnih predorih začasen ukrep, katerega edini cilj je zagotoviti varnost udeležencev v prometu, ki je še posebej občutljiva v cestnih predorih.

K pobudi državnega svetnika, da naj DARS d.d. uredi vse potrebno da se uporabnikom primorske in štajerske avtoceste povrne del plačane cestnine iz naslova zmanjšane uporabnosti obeh avtocest zaradi znižane omejene hitrosti vožnje pa želimo pojasniti naslednje. Pobuda izhaja iz dejstva, da je cestnina kot posebno plačilo za uporabo sodobnih avtocest utemeljena s koristmi, ki jih dosežejo uporabniki s prihranki pri stroških obratovanja vozil, krajših časih prevoza in večji prometni varnosti prevoza v primerjavi z uporabo vzporedne dvopasovne ceste slabše kakovosti. V nasprotju z omenjenimi koristmi, ki so podlaga t.i. družbenoekonomski presoji upravičenosti investicije v avtocesto, pa se dejanska višina cestnine določa na podlagi koriščenja avtoceste in v sorazmerju s stroški njihove izgradnje, vzdrževanja in obratovanja. To določata t.i. direktiva o "evrovinjeti" in 5. člen Uredbe o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 110/05, 115/06 in 80/07), s katerim je dejansko prevzeta ureditev iz evropske direktive. Temeljno načelo pri plačevanju cestnine za uporabo avtocest je, da mora biti ponderirano povprečje cestnine v sorazmerju s stroški gradnje, obratovanja in razvoja cestninskih avtocest oziroma cestninskih cestnih objektov in da ne sme presegati teh stroškov. Uporabniki slovenskih avtocest preko plačane cestnine krijejo dobrih 80 % stroškov cestninskih cest. Stroškovni princip določanja gornje ravni ponderirane povprečne cestnine, ki dejansko ni dosežena ali celo presežena, torej ne daje strokovne podlage za njeno zmanjšanje v primerih, ko uporabnik ni mogel doseči maksimalne hitrosti oziroma najkrajšega potovalnega časa in s tem doseči največjega možnega prihranka časa. Ne glede na zakonsko obveznost upravljavca javne ceste v razmerju do zagotavljanja čimbolj varnega prometa je uveljavitev take rešitve nadalje zelo sporna v primerih, ko do omejitev primera pride iz razlogov ob izrednih dogodkih, povzročenih s strani udeležencev v prometu. Rešitev, ki bi morala biti enotna za vse primere, ni uveljavljena v nobeni evropski državni s klasičnim cestninskim sistemom. Vendar pa imamo v Sloveniji uveljavljeno rešitev, po kateri se pri preusmeritvah prometa z avtoceste z odprtim cestninskim sistemom, zaradi katerih se del cestninske ceste dejansko ne koristi, sorazmerno zniža cestnina.

DARS je po zakonu dolžan obveščati uporabnike avtocest o stanju cest v njegovem upravljanju in o pogojih odvijanja prometa na njih. Preko radijskih prometnih obvestil so bili vozniki stalno, korektno in pravočasno obveščeni tudi o omejitvah hitrosti v omenjenih predorih.

Lep pozdrav,

mag. Radovan Žerjav
MINISTER

Priloga

Omejitve hitrosti v predorih Golo rebro in Pletovarje

DECEMBER 2007

V predorih Pletovarje in Golo rebro je bila omejitev v decembru 2007 izvedena 9-krat (skupaj 273h).

JANUAR 2008

V predorih Pletovarje in Golo je bila omejitev v januarju 2008 izvedena 3-krat (skupaj 276h).