Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996

Na vaše zaprosilo od 23. 4. 2008, št. 001-10/93-4/15 vam sporočamo naš odgovor na vaše vprašanje, kaj je bilo storjenega od objave Poročila o delu Državnega sveta 1996 do 2002 v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996. Odgovor smo pripravili potem, ko smo preverili podatke po tožilstvih.

Iz vsebine Poročila izhajajo argumenti, ki govorijo v prid trditvi, da je bila odločitev Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencije) z dne 20. 3. 1996 napačna. Na to kažeta tudi odklonilni ločeni mnenji ustavnih sodnikov mag. Matevža Krivica in dr. Lovra Šturma k sodbi Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 348/96. Podobno velja za kasnejše ukrepe Agencije v zvezi s Proficio Dadas.

Državno tožilstvo, katerega naloga je pregon storilcev kaznivih dejanj, ni prejelo nobene ovadbe zoper odgovorne osebe v Agenciji v zvezi z omenjenimi odločitvami v letu 1996. Državni svet je 18. 4. 2003 obvestil Vrhovno državno tožilstvo RS o svojem sklepu od 4. 12. 2002, št. 450-12/98, ki se nanaša na nepravilnosti pri delovanju Agencije v obdobju 1995 do 1997, na pomanjkljivosti v zakonodaji s tega področja in na nespoštovanje pravnih načel. Obvestilu je bil priložen Poročevalec Državnega sveta št. 1 od 21. 3. 2003, z obširnim poročilom in analizo dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996. Vrhovno državno tožilstvo je navedbe v poročilu presojalo zgolj z vidika svoje pristojnosti, to je, ali so-podani razlogi za sum, da je z ravnanjem, opisanem v poročilu, katera od oseb v Agenciji storila kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Poročilo v sklepnem delu navaja, da je »vodstvo Agencije« storilo nekatera kazniva dejanja, ki jih tudi kvalificira po Kazenskem zakoniku. Vendar je bila presoja vrhovnega državnega tožilstva drugačna. Po vrsti, kot so dejanja opisana v 13. poglavju Poročila:

1. Zloraba osebnih podatkov
Tudi, če bi bilo to kaznivo dejanje po 3, in l. odstavku 154. člena KZ podano, je pravica pregona glede na predpisano kazen zapora zastarala leta 1999.

2. Neresnično prikazovanje dogajanj
Vodilni v Agenciji naj bi se s koristoljubnimi nameni, z lažnivim prikazovanjem dogajanja na borzi in s prikrivanjem dejanskih okoliščin zapeljali vlagatelje, da so ti v škodo svojega premoženja opustili odškodninsko tožbo proti Agenciji in Proficiji Dadas. Na ta način naj bi vodilni »ogoljufali« tudi vrhovno in ustavno sodišče.

Opisano ravnanje ne more biti goljufija po 217. členu KZ, saj je Agencija s svojimi sklepi zgolj odločala v okviru svoje pristojnosti. Goljufivega namena v razmerju do vlagateljev in sodišč ni mogoče dokazati.

3. Zloraba zaupanja
Ker Agencija pri zastopanju premoženjskih koristi vlagateljev v vzajemne sklade ni izpolnila svojih dolžnosti iz ZTVP in ZOR, je zlorabila zaupanje vlagateljev.
Kaznivo dejanje zlorabe zaupanja po 220. členu KZ že zato ni podano, ker Agencija ni pravni zastopnik premoženjskih koristi vlagateljev.

 4. Lažne vsebine spisov
Agencija naj bi v obtožne spise vpisala lažne podatke, izpustila nekatera pomembna dejstva, in te spise, na podlagi katerih je izdala odločbe o odvzemu dovoljenja TZU PD in Dadasu PPH, uporabila kot prave.
Tudi če bi bile te navedbe dokazane, je glede na predpisano kazen pravica pregona za kaznivo dejanje ponareditve uradnega spisa po 1. odstavku 265. člena KZ zastarala leta 1999.

5. Zloraba notranjih informacij
Vsaj en član Strokovnega sveta Agencije naj bi bil pred objavo sklepa o omejitvi poslovanja Proficie Dadas (28. 3. 1996) sporočil njegovo vsebino nepoklicanim osebam, ki so to informacijo izkoristile pri trgovanju na borzi, oškodovani pa so bili vlagatelji.
Domnevni osumljenec v poročilu ni identificiran, je pa pravica pregona glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje izdaje uradne tajnosti po 3, in l. odstavku 266. člena KZ zastarala marca 2001.

6. Nevestno delo
Vodstvo Agencije naj bi vede kršilo zakone in lastne predpise, posledica pa je bila hujša kršitev pravic vlagateljev in velika premoženjska škoda.
Glede na predpisano kazen za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ je pravica pregona za to kaznivo dejanje zastarala leta 1998.
Državno tožilstvo tako v letu 2003, ko je bilo prvič podrobneje obveščeno o dogodkih na borzi v letu 1996, ni moglo ukrepati. Iz vsebine poročila pa je mogoče sklepati, da bi imeli oškodovani vlagatelji v sklade Proficie Dadas možnosti za uspeh z odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo.

Barbara Brezigar
Generalna državna tožilka RS