Vprašanja Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca v zvezi z usklajenostjo Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin

Državni svet Republike Slovenije je na 20. seji, dne 17. 3. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca v zvezi z usklajenostjo Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranja občin ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja prouči in nanje odgovori.

Vprašanja državnih svetnikov Borisa Janeza Breganta in Jožeta Ilca se glasijo:

• Ali je obstoječi Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (Ur. l. RS, št. 64/03) usklajen z veljavno zakonodajo na področju javnih financ in financiranju občin v primeru, ko občina nastopa kot pogodbeni partner neprofitne stanovanjske organizacije (občina z neprofitno stanovanjsko organizacijo, ki je pravna oseba zasebnega prava, podpiše pogodbo o gospodarjenju s stanovanji, s katero tej neprofitni stanovanjski organizaciji daje v gospodarjenje stanovanja v lasti občine)?
• Kakšne sankcije predvideva obstoječi Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (NSO) v primeru, če neprofitna stanovansjka organizacija ne izpolnjuje pogojev po tem Pravilniku? Ali ima v tem primeru Ministrstvo za okolje, prostor in energijo kakršnekoli diskrecijske pravice?
• Kakšna je struktura obstoječih NSO, predvsem pa koliko je pravnih oseb javnega prava, koliko pravnih oseb zasebnega prava?
• Kdaj bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izdalo nov Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij?
• Kdo bo odgovarjal za vse škodljive posledice, ki so/bodo nastale zaradi neizdaje akta oziroma uporabe zakonsko neusklajenega Pravilnika?

O b r a z l o ž i t e v :

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel stanovanjski zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 69/03 in pričel veljati 90. dan po objavi v Uradnem listu RS. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) v 197. členu obravnava veljavnost podzakonskih aktov. Člen 197/1 SZ-1 določa, da z dnem uveljavitve tega zakona ostanejo v veljavi do izdaje novih predpisov naslednji podzakonski akti, v kolikor niso v nasprotju z zakonom. Med temi podzakonskimi akti je v tretji alinei naveden Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (Ur. l. RS, št. 64/93).

Kadar zakon predvideva izdajo podzakonskih aktov, to pomeni, da ti podzakonski akti niso sami sebi namen, ampak da služijo kvalitetni in učinkoviti uporabi zakona.

Nesporno je, da je vsebina sedanjega stanovanjskega zakona (SZ-1) vsebinsko drugačna in spremenjena kot razveljavljeni stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št.18/91 z vsemi spremembami in dopolnitvami). Nov zakon tudi zahteva ustrezno izdajo oziroma prilagoditev prejšnjih podzakonskih aktov. Nikakor ni sprejemljivo, da se izda nov zakon in podzakonski akti ostanejo nespremenjeni. Takšen zakon postane invaliden in samo otežuje urejanje na svojem področju, namesto da bi ga izboljšal. Da je potreba po novih podzakonskih aktih evidentna, potrjujejo tudi novo izdani Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št.14/04), Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.l. RS, št. 12/03), Uredba o metodologij za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur.l. RS, št. 131/03), Uredba o označevanju stanovanj in stanovanjskih enot (Ur.l. RS, št. 134/03), Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (20/04). Ti akti prav tako spadajo v materijo, ki jo predvideva 197/1 člen novega SZ-1 (11 predpisanih podzakonskih aktov) in so do sedaj že izdani (5 podpisanih podzakonskih aktov).

Zakaj Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zamuja pri izdaji novega Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij? Dosedanji pravilnik je bil izdan v letu 1993 (Ur.l. RS, št. 64/93). Praksa izkazuje, da je nedorečen in po svoje tudi nejasen. To omogoča različne interpretacije zlasti s strani neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki zanemarjajo dejstvo, da je njihovo delovanje odvisno od osnovnega kapitala, to je lastnih stanovanj oziroma stanovanj, ki jih dobijo v gospodarjenje, kot tudi s strani predstavnikov Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Tako neprofitne stanovanjske organizacije kot ministrstvo so se postavili na stališče, da so novozgrajena stanovanja last neprofitne stanovanjske organizacije ne glede na to, da so se stanovanja financirala iz proračuna občine in najemnin stanovanj v lasti občine, ki so bila dana v gospodarjenje (posebno problematična je taka razlaga, ko so NSO pravne osebe zasebnega prava ter da je prihodek od stanovanj danih v gospodarjenje privatni NSO dohodek te NSO). Sedaj veljavni pravilnik določa, da neprofitna stanovanjska organizacija podpiše pogodbo o gospodarjenju s stanovanji, na podlagi katere gospodari z najemnino za svoj račun, za dobo 50 let. Kot je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo že samo ugotovilo, Pravilnik ni skladen z veljavno finančno zakonodajo, zato je potreben temeljite prenove.

Neprofitne stanovanjske organizacije so že po svojem namenu strogo namenske. Osnovni in praktično edini cilj je omogočiti čim več pogojev za reševanje stanovanjskih problemov. Neprofitne stanovanjske organizacije nikakor ne morejo biti prepuščene same sebi, ampak morajo za njih obstajati strogi nadzor. Na podlagi veljavnega Pravilnika ima nadzor nad NSO le Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pa ne vrši letni nadzor, ampak po znanih informacijah izvrši nepopolni nadzor (ni pregledal vseh elementov, ki bi jih na podlagi Pravilnika moral) od pričetka veljavnosti Pravilnika le enkrat. Predlog je, da vrši nadzor nad NSO tudi druga institucija ter da mora nadzor opraviti pooblaščeni revizor ali revizijska hiša.

Urejen mora biti njihov odnos zlasti z občinami, ki takim organizacijam poverijo gospodarjenje s stanovanji. Ne sme se pozabiti, da stanovanja, ki so v lasti občine, ostanejo še vedno lastnina občine, četudi jih prevzame v gospodarjenje neprofitna stanovanjska organizacija. Premoženje občine tako še vedno ostanejo ista stanovanja, prav tako velja za dohodke, pridobljene od teh stanovanj, to se pravi najemnino. Nujno je treba upoštevati veljavno finančno zakonodajo.

Vso to problematiko Pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij sploh ne ureja, je nejasen in po svoje arbitraren. Zato je nujno, da se sprejme nov pravilnik ali pa da se starega odpravi. Ravno tako bi bilo treba v novem Pravilniku odpraviti ali preoblikovati situacije, ki so nastale v še veljavnem Pravilniku zaradi njegove neusklajenosti z zakonom o javnih financah in zakonom o financiranju občin ter nedvoumno zapisati, da se vložki občin iz proračuna in najemnin stanovanj v lasti občin upoštevajo kot last občine, ter da so najemnine prihodek proračuna in se lahko porabijo le v skladu s postopkom, predpisanim v zakonu o javnih financah. V novem Pravilniku pa mora biti ta segment nedvoumno opredeljen.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, da vprašanja prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS,št. 44/93, 14/99 in 02/04) nanje odgovori v roku 30 dni.