Magnetogram 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(12. december 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta .
Seja se je začela ob ... uri.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane gospe in gospodje, svetniki, državni svetniki, gospod župan. Upam, da se dobro počutite v teh zračnih sodobnih prostorih. Vzdušje je mislim, da prijetno. Začenjamo z delom.
Dovolite, da najprej pozdravim in se zahvalim gospodu Ivanu Bukavcu, županu občine Semič, državnemu svetniku Jožetu Mihelčiču ter vsem ostalim, ki ste nam omogočili izvedbo seje Državnega sveta v prostorih kulturnega centra Semič. Priložnost, da lahko Državni svet lahko organizira svojo sejo izven sedeža Državnega sveta v Ljubljani, je za nas zelo pomembno. S tem uresničujemo interesno predstavništvo Državnega sveta in take vrste dogodki krepijo njegovo povezanost in sodelovanje z nosilci teh interesov. Istočasno pa seveda upamo, da z organizacijo seje Državnega sveta tokrat v Semiču, dajemo tudi določen prispevek k prepoznavnosti tako tega dela Slovenije, kot seveda tudi problemov s katerimi se ta del Slovenije sooča in da s tem tudi premoščamo razdalje, ki so včasih kar prevelike med občani, občinami in med državno oblastjo.
V tem smislu bi seveda najprej dal besedo županu občine Semič, gospodu Ivanu Bukavcu. Izvolite.

      IVAN JANKO BUKAVEC: Spoštovani predsednik, spoštovane svetnice, svetniki, moji kolegi nekdanji. Lep pozdrav vsem skupaj tu v Semiču. V izredno čast mi je, da ste se odločili, da imate sejo tu v Semiču. Moram statistično povedati, da zadnji tak visok zbor je bil davnega 1945 leta .../Nerazumljivo./... v Črnomlju in vi ste nasledniki, ki gostite v tej Beli Krajini. Sicer pred dvema letoma je še Vlada imela tukaj sestanek, vendar nekaj podobnega .../Nerazumljivo./... V veselje pa mi je, da vas lahko gostimo v tem našem novem kulturnem centru, ki smo ga letos, torej oktobra meseca dokončali.
Občina Semič ima 4.000 prebivalcev. Po velikosti je srednja slovenska občina s 150 kvadratnih kilometri. Živimo v 56 naseljih. Center Semič ima 2.000 ljudi. Vsi ostali živijo okoli. Imamo še 30 vasi, ki so popolnoma prazne, tako imenovane kočevarske(?) vasi in kar 8 katastrskih občin popolnoma praznih, zapuščenih. Torej kočevarska območja, ki so prepuščena naravi. Tradicionalno smo v občini zaposleni vsi. Kmetije lahko preštejemo na prste. Zaraščenost na tem področju je katastrofalna. Iz 60% pred desetimi leti smo prišli na 80% zaraščenosti v gozdu. Kmetijstvo več ali manj živinoreja. Veliko več je nastalo v zadnjih letih drobnice, konjereja. Govedoreja nekoliko v opustu. Ponosni smo na dobre vinograde, odlične vinograde, odlične kletarje. Tudi s sadjarji se lahko pohvalimo.
Imamo izredno pestro občinsko življenje. 58 društev je aktivnih, vsi živečih in s tem nam dajejo ton življenja. Življenje ni samo denar, je tudi družabno življenje. Tega nam manjka, zato smo tudi ta dom zgradili, zato imamo še 3 športne dvorane in center kot ima .../Nerazumljivo./... mesta. je zgodovinsko trg. Prva pisana beseda Semiča je 1280(?) leta, ima svojo zgodovino in tradicijo trških dejavnosti. Veliko sejmov je bilo, vendar po vojni, drugi svetovni vojni se je to zapustilo, tako da Semič živi sedaj industrijsko občino, torej več ali manj zaposleno. Zaposlenost je 51%. Žal imamo tudi sedaj že čez 10% brezposelnosti. V zadnjem mesecu se je zopet nekaj % povečalo. Naše tovarne zapuščajo, izredno odpuščajo delavce, kar je problem. Največja tovarna Iskra se je zmanjšala v desetih letih iz 1.700 na 800 delavcev. Na srečo smo v teh letih zgradili industrijsko cono, ki je nekaj 100 delavcev vzela. Upajmo, da bomo še kje kaj dobili, da lahko v občini Semič še koga zaposlimo.
Problem je pri nas nezaposlovanje strokovnega kadra. V Beli Krajini imamo 850 študentov višjih in visokih šol. Žal Bela Krajina zaposli komaj  15 do 20% tega kadra. Vse ostalo gre v dolenjsko, ljubljansko pokrajino, gorenjsko. Nekaj fantov je šlo čez lužo, v Ameriko, preko interneta, povezav. Tako, da tukaj si manjšamo naše belokranjsko področje. Doštudiramo ljudi, ki potem dajejo svoje znanje nekje drugje.
Verjamem, da ste se peljali lepo po naših cestah. Mirne so. Vendar Bela Krajina v kateri so tudi občine Črnomelj, Metlika, Semič, je obdana iz treh strani s Hrvaško in le en del preko Gorjancev in Kočevskega roga je navezan na Slovenijo. Tako, da naš belokranjski razvoj je vezan samo v te smeri, ker meja s Hrvaško je trda meja. Meja s Hrvaško nam prinese samo desetkrat več policajev, desetkrat več kontrol in zelo nemirno življenje. Že v prejšnjem mandatu sem nekaj teh stvari izkoristil, poznali ste moje mišljenje o tem, tako da po naše naj bo policaj policaj, obmejni policaj pa naj dela tisto, kar dela in ne domačine spravljati v slabo voljo.
Tudi področje financiranja je pri nas nekako ... Mi smo 80% kot občina. Dobimo sredstev za primerno porabo. Slovensko povprečje je precej višje, tako da smo .../Nerazumljivo./... občina. Imamo težave z razvojem, zato dajemo tudi industrijsko cono še vedno po 8 evrov v prodajo .../Nerazumljivo./... Trudimo se, vendar je v ta konec Slovenije žal veliko, veliko premalo interesov. Potem veste kje smo, če nekje drugje prodajajo po 200 evrov, pri nas pa po 8 pa še to ne moremo prodati.
.../Nerazumljivo./... iz Semiča oziroma iz Bele Krajine odnesli lepe vtise. Upam, da so ugotovili, da je dobro vino, da imamo dobre šampanjce, dobro hrano, da turizem je tista smer, ki smo si jo zadali. V naš grb smo pred leti dali grozd kot stalnico, lipov list, smer turizma, ki bi ga hoteli ga razvijati. Ampak to smo dali vsi v Sloveniji. Od tega turizma pa bore malo. Upamo, da ga bo nekoliko več v naslednjih letih. Gospod predsednik hvala lepa za vašo prijaznost tukaj in želim vam prijeten dan. Hvala lepa. .../Aplavz./...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod župan. Mislim, da delim splošen vtis, da iz veščosti njegove predstavitve se tudi kaže, da je nekdanji državni svetnik. Hvala lepa.

Pričenjam 12. sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu. Za današnjo sejo so se upravičili državni svetniki: Boris Popovič, dr. Jože Mencinger. Ali se pri komu da ta mikrofonija zmanjšati? Hvala. Gospod Borut Meh, Andrej Lampret, Drago .../Nerazumljivo./..., Rudolf Cipot, Drago Ščernjavič. Ampak je tukaj. Njega sem videl. Opravičil pa se je Dušan Semolič, ki ga ni spisku. Bojan Papič, dr. Andrej Rus, Zupančič Cveto, Peter Vrisk in kot rečeno, Dušan Semolič.
O sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 3. novembra ste prejeli predlog dnevnega reda:
1. Odobritev zapisnika 11. seje,
2. Pobude in vprašanja svetnikov,
3. Predstavitev ključnih usmeritev Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012,
4. Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 2008-2012,
5. Obravnava zaključkov posveta Kako gospodarno upravljati z lastniškimi deleži države v podjetjih?
6. Obravnava zaključkov posveta Kaj bomo storili skupaj za preprečevanje nasilja in zlorab nad starejšimi osebami?
7. Obravnava zaključkov posveta Otrok v vrtincu odločitev institucij,
8. Obravnava zaključkov posveta Zaščita avtorskih pravic pisateljev, prevajalcev, lektorjev in drugih ustvarjalcev na področju leposlovja in humanistike.
Dovolite, da pojasnim način glasovanja. Imamo tu raznobarvne kartončke. Rumenih ne bomo potrebovali. Modri so za ugotavljanje prisotnosti. Če se strinjate, bomo te uporabili samo na začetku, kasneje ne več. Za zelen karton in proti rdeč karton. Štetje kartončkov bo opravljala Služba Državnega sveta, zato prosim, da vsakič nazorno dvignete svoj kartonček o glasovanju. .../Nerazumljivo./... v zvezi s predlaganim dnevnim redom umikam oziroma predlagam umik točke, dveh točk. Najprej Predstavitve ključnih usmeritev Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Za obe točki, ki sta vezani na ministre bi želel samo podati dodatno pojasnilo, da je do predloga za umik prišlo zaradi prestavitve seje Vlade na današnji dan. Vlada je morala prestavit svoje zasedanje iz tradicionalnega četrtka na sredo zaradi svojih obvez do Evropske unije. Mi smo preverili različne variante. Smo se s sekretariati preverjali koliko državnih svetnikov bi bilo v stanju priti na sejo, v kolikor bi jo prestavili na četrtek. Za četrtek smo dobili tudi soglasje obeh vabljenih ministrov, da bi prišli v Semič predstavit svoj program, vendar žal državni svetniki niso bili v stanju prilagoditi svojih delovnih obveznosti tako, da bi jih zadosti veliko število lahko prišlo na sejo v četrtek. Dobili smo potrditve dvanajstih, ki bi lahko zagotovo prišli, kar pa je seveda premalo. To pojasnilo prosim vzemite na znanje za obe točki in to je tudi moj predlog za razlog za umik. V zvezi s tem se javlja proceduralno kolega Štrukelj.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: .../Ni vključen./... Gospod predsednik, pravzaprav imam predlog, da bi .../Ni vključen./... dnevnega reda, če je mogoče, da Državni svet sprejme ...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če lahko kolega Štrukelj po tem, ko končamo umike, pridejo na vrsto predlogi za razširitev in se bomo takrat pogovorili o tej zadevi. Se strinjate? V redu.
Torej prvič ugotavljamo prisotnost v zvezi s prvim predlogom umika. Prosim, da dvignete modre kartončke. Prisotnih je 25, prijavljenih. Hvala lepa. Glasujemo za umik 1. točke.
Kdo se strinja? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog te točke dnevnega reda sprejet.         Potem glasujemo še o umiku točke Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kdo se strinja? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik te točke iz dnevnega reda sprejet.
Sedaj prehajamo na razširitve. Predlagam kolega Štrukelj, da pojasnite svoj predlog pa bomo ugotovili ali lahko.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala predsednik. Moj predlog oziroma pobuda se nanaša na fizični napad na državnega svetnika dr. Andreja Rusa. Predlagam, da Državni svet sprejme izjavo, v kateri .../Nerazumljivo./... da napad na državnega svetnika in pozove organe pregona, da v najkrajšem času ugotovijo storilca.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Se opravičujem. Potrebno bo priti za to mizo, sicer diskusija ne bo posneta.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa gospod predsednik še enkrat za besedo. Torej predlagam, da Državni svet se opredeli do napada dr. Andreja Rusa, državnega svetnika in ta napad, fizični napad s telesnimi poškodbami obsodi, hkrati pa izreče pričakovanje, da bo v najkrajšem možnem času znano zakaj je do tega napada prišlo in kdo je povzročitelj oziroma, če ima ta napad kakršno koli tudi ozadje. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Lahko vas informiram kolega Štrukelj in ostale, da je to vprašanje zelo sistematično obdelal v svoji pobudi kolega Peter Požun in je tudi pripravljen na, torej predlog pisne komunikacije na Ministrstvu za notranje zadeve s tem v zvezi in če se strinjate bi, ker bo zadeva imela enako težo, o zadevi se pogovorili, odločili v okviru pobude kolega Požuna. Hvala lepa. Še kakšen? Kolega Golob. Ali lahko prosim?

      PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Samo še eno pripombo bi dodal. Predlagam, da damo medijem jasno pobudo, da gre za državnega svetnika. Ker v medijih zaznavamo, da poročajo o tem, da gre za profesorja, podpredsednika stranke Zares. Redkokje vidimo napisano, da je bil napaden državni svetnik. Ne vem, če ste to opazili. Nekateri so potrdili to mojo zaskrbljenost. Ampak sporočimo jim, da gre za državnega svetnika. Da je to kategorija, ki bi morala državi več pomenit, kot pomeni. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala dr. Golob. S tem, da bi seveda tovrstne diskusije spadale pod točko, ko bomo obravnavali to pobudo. Takrat bomo lahko tudi vsebinsko se o tej zadevi pogovorili. Še kakšna druga proceduralna zadeva vezana na dnevni red? Če ne, predlagam, da dnevni red, tako kot sem ga prebral, vključno z umikom damo na glasovanje, ker je diskusija o dnevnem redu s tem izčrpana.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

      Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OSNUTEK ZAPISNIKA 11. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.

      (Nadaljevanje) Prejeli ste ga po elektronski pošti 3. decembra. Pripomb nisem prejel, zato predlagam, da o tem dnevnem redu glasujemo.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 11. seje Državnega sveta sprejet.

      Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV. Prejeli ste vprašanje(?) državnega svetnika Petra Požuna glede dolgotrajne oskrbe. Kolega državni svetnik Peter Požun izvolite obrazložitev. 

      PETER POŽUN: Hvala gospod predsednik. Spoštovani kolegi, spoštovani gostje. Dolgotrajna oskrba oziroma zakon o zagotavljanju dolgotrajne oskrbe je neka tema o kateri že zelo dolgo govorimo. Žal pa se na institucionalnem nivoju tu ni nič zgodilo. Že od leta 2006 je bila naloga Vlade, da pripravi zakon oziroma resornega ministrstva. Zakon je z veliko strokovnjaki bil pripravljen, potem pa je bil seveda umaknjen z agendo(?) Ministrstva za zdravje, bil proti koncu mandata prestavljen pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, kjer je potekalo usklajevanje. Zdaj po nekih informacijah naj bi zopet prišlo nazaj na Ministrstvo za zdravje, kar kaže na to, da ni kaj velike pripravljenosti, da se zakon da v proceduro. Kaže, da ni, čeprav je na posvetu, ki smo ga imeli v Državnem svetu ravno o problemih institucionalne oskrbe, direktor direktorata rekel, da je zakon že od avgusta pripravljen, da ga dajo v parlamentarno razpravo.
Posveti, ki smo jih imeli v letošnjem letu na to področje tudi vprašanje, ki ga postavlja kolega Otoničar govori ravno o tem, da seveda mora Slovenija čim prej pristopit k sprejemu tega zakona. Zato pač predlagam, da Vlada oziroma obe ministrstvi vprašamo kdaj bo po informacijah dokončano verzijo dala v parlamentarno obravnavo. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Požun. Želi v zvezi s to pobudo kolega Požuna kdo besedo? Če ne, zaključujem to razpravo te pobude in predlagam, da Državni svet sprejeme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Petra Požuna glede dolgotrajne oskrbe in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadev ter Ministrstvu za zdravje, da vprašanji preučijo in nanju odgovorijo.
Kdo je za predlagani sklep? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste pobudo državnega svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene oskrbe. Želi predlagatelj Peter Požun obrazložitev? Izvolite kolega državni svetnik.

      PETER POŽUN: Hvala gospod predsednik. Če dovolite obrazložitev. Je pravzaprav enaka za to in naslednjo pobudo, zato bi jo vsebinsko zdaj podal. Državni svet v prejšnji sestavi je pred Ustavnim sodiščem sprožil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o verskih skupnostih, ki je pravzaprav tudi osnova na podlagi katerega sta obe resorni ministrstvi sprejela akte oziroma pravilnike za to izvajanje znotraj tega in že takrat ste v Državnem svetu ugotovili, da je ta zakon po mnenju Državnega sveta neskladno z Ustavo, ker ne določa kriterijev in okvira, ki bi morali biti urejeni z zakonom. Z obema pravilnikoma sta ministra pravzaprav odrejala nove obveznosti in dodeljevala nove pravice, ki izstopajo izven okvira zakona znotraj tega. Pravilnik na področju izvajanja zdravstvene dejavnosti nalaga zdravstvenim zavodom, da zaposlijo, da sklenejo pogodbo s predstavniki verskih skupnosti za polni ali skrajšani delovni čas znotraj tega, čeprav pravzaprav zakon o verskih skupnostih določa, pogodba o zaposlitvi ne dovoljuje sklepanje drugačnih pogodb, po informacijah, ki sem jih pridobil pri pripravi te pobude, imajo skoraj vse slovenske bolnišnice sklenjene pogodbe s predstavniki verskih skupnosti in se pravzaprav te stvari znotraj tega izvajajo.
Pravilnik tudi ni skladen z zakonom o javnih uslužbencih znotraj tega, kajti govorijo o zaposlovanju direktno določenih kadrov, brez pravzaprav nekih potrebnih kvalifikacij. Na kvalifikacije, da je pač ta predstavnik pripadnik določene verske skupnosti znotraj tega. Tudi potem problem nastopa pri plači, ker država ne more odločit višine plače, kajti takega uslužbenca v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju nimamo in pravzaprav bi pomenilo postavljanje avtoritete Vlade oziroma države nad verske skupnosti in takih delovnih mest v sistemu plač zaenkrat tudi ni.
Tisto kar pravilnik nalaga predstojnikom organom oziroma direktorjem zavodov je, da se samostojno arbitrarno odločajo koga bodo zaposlili v bolnišnici. Nimajo nikakršne osnove v zakonu na podlagi česa lahko to določajo. Namreč na podlagi pravilnika bodo vsi zdravstveni zavodi morali zbirati ob sprejemi pacientov podatke katere veroizpovedi so. Ta podatek je osebno občutljiv podatek. Tako je tudi označen in naj vam tu povem, da se v popisu prebivalstva 2011 ta podatek ne sme več zbirat v popisu. To se je do zdaj zbiralo. Zdaj se pa ta podatek ne sme več zbirat. Sama država, tudi pod navodilu evropske komisije je ocenila, da gre tu za osebno občutljive podatke. Pravilnik pa nalaga vodstvu zdravstvenih zavodov, da paciente ta podatek sprašujejo in je tudi obdelujejo, kar pomeni obenem tudi kršenje zakona o osebnih podatkih.
Sklicevanje po mnenju Statističnega urada Republike Slovenije, tudi sklicevanje na podatke iz zadnjega popisa je neustrezno, zato ker je veliko število razpondentov na to vprašanje sploh ni odgovorilo in ta podatek v tem primeru ni relevanten.
Tisto, kar se je meni osebno zdelo najbolj sporno pa je diskriminacija bolnikov. Pravilnik določa, da pacienti na Onkološkem inštitutu Ljubljana in psihiatrični kliniki imajo večjo pravico do duhovne oskrbe kot pacienti, ki zbolijo za rakom pa se zdravijo na kateri koli drugi bolnišnici v Sloveniji znotraj tega. Tisto kar je bilo za paciente že do zdaj poskrbljeno je bilo to, da kdor koli je izrazil željo po duhovni oskrbi, mu ga je ta seveda takoj omogočil. Kdorkoli od zdravstvenega osebja je poklical predstavnika verske skupnosti, kateri je pač ta pacient pripadal in ta je prišel tudi znotraj tega potem se temu pacientu posvetovat. Zdaj pa se z zaposlovanjem in veste, da v javnem sektorju smo vsi pod prisilo zmanjševanja zaposlovanja, se nalaga direktorjem, konkretno zdravstvenih zavodov pa v primeru druge pobude tudi posebnih zavodov, da morajo zaposliti te osebe ne glede na njihovo kvalifikacijo. Na drugi strani pa v Sloveniji ne moremo zaposlovati zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov in podobnega in pravzaprav bomo ta denar vzeli neposredno iz zdravstvene blagajne. Čeprav, če je Vlada menila, da je to potrebno uredit, je potem to potrebno urediti preko proračuna in preko urada za verske skupnosti, katere denar namenjen za to. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Požun. Želi kdo besedo v zvezi s to pobudo? Izvolite. Kolega Kovšca.

      ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. To vprašanje je precej občutljivo vprašanje in jaz bi o njem rad diskutiral ne zgolj iz tehničnega vidika ali pa pravnega vidika, zaradi tega, ker smo to že zelo dobro utemeljeno slišali, ampak bi poskušal malo iz moralnega vidika kakšno stvar pogledat v širino.
Tukaj v bistvu imamo dva različna pogleda, dva različna pristopa k temu kakšna je vloga teh duhovnih oskrbnikov v bolnišnicah. Najbrž se boste strinjali, da ena izmed vlog, ki jo ti duševni pastirji katere koli vere že so, opravlja v bolnišnicah, je na nek način psihoterapevtska vloga. Dejstvo je, da ljudje, ki so soočeni z boleznijo, tudi s težkimi boleznimi, ki potrebujejo vsake vrste pomoč, v teh ljudeh najdejo oziroma v teh, bom rekel duševnih oskrbnikih najdejo nekaj pozitivnega.
Če gremo mi zdaj to čisto iz človeškega vidika, iz multikulturalnega vidika gledat, je vsekakor dobro, da jim je ta pomoč nudena. V kolikšni meri jim je nudena zdaj, je pač odvisno od možnosti. res je, da vsak lahko pokliče duhovnika in ga pridobi. Vprašanje pa je koliko je takih, ki dejansko so lahko na razpolago vedno kadar je kašnemu pacientu to potrebno.
Jaz bi rad spregovoril še o eni stvari. Tukaj ne protežiram nobene vere, nobene religije. Ampak postavljam se v vlogo bolnika, ki mu je hudo in ki nekoga ob sebi potrebuje. V deželah zahodne demokracije so te zadeve, imajo neko svojo zgodovino, imajo neko svojo širšo ponudbo kot pri nas. Mi se pa s tem šele zdaj soočamo in tudi glede na staranje slovenske populacije bo ta problem vedno bolj prisoten. Psihoterapija bolnikov z akutnimi boleznimi v bolnišnicah, mogoče mi bo kolega Požun k temu ugovarjal, ampak praviloma ni prisotna. Razen za tiste bolnike, ki potem na podlagi akutnih bolezni pokažejo tudi določene moteče psihološke učinke. Ta duhovna oskrba pa ravno k temu privede, da je teh učinkov manj.
Kar zadeva samo tehnično plat zaposlovanja, ko govorimo o državnih uslužbencih. Ja saj mi nimamo državnih verskih šol. Vsaj po tej logiki nikoli ne bomo dosegli ne teoretičnega, ne praktičnega praga, ko bo lahko nek duhovnik katere koli veroizpovedi, ali bo ta branan, ali lama, ali župnik, ali imam,  nikoli ne bo mogel biti zaposlen, ker mu že to dejstvo, da nimamo državnih verskih šol ne omogoča, da pride med državne uslužbence. Meni se zastavlja samo to vprašanje. Če se res gleda tehnično, potem mi nikoli ne bomo imeli oseb, ki bodo za tovrstno psihoterapijo zaposlene v bolnišnicah in sploh v zdravstvenem sistemu, potem se ne sprenevedajmo. Potem recimo, da pač smo tako orientirani in tega ne bomo nikoli dopustili. Zdi se mi pa, da tukaj delamo precej veliko škodo tistim, ki so v tem primeru deprivilegirani.
Recimo. Jaz osebno nisem kadilec. Mene to, da vi kadite, tisti, ki kadite, sploh ne moti. Ampak zdi se mi pa nepošteno, da so vas izgnali iz javnih lokalov in da vam niso dali vam in ponudnikom teh storitev možnost, da se prostovoljno odločite ali boste svoje zdravje ogrožali ali pa ne. Ravno tako se mi zdi glede duhovne oskrbe. Jaz je ne potrebujem. Ampak zagotovo pa so ljudje, ki jim ta duhovna oskrba pa veliko pomeni in če jih mi deprivilegiramo na ta način pa so del naše družbe, potem pa iščemo tehnične variante po katerimi jim bomo to trajno onemogočili in te variante so že tukaj najdene, potem mislim, da delamo licemerno. To ne kaže na multikulturalnost, niti na odprtost družbe.
Če se sklicujemo na to, da ne moremo zagotovit popolnoma enakega tretmaja vsem verskim ločinam v Sloveniji, potem dajmo logiko obrnit pa čisto malo s kmečko logiko razmislit tako. Recimo, da imamo v Kliničnem centru bolnike, ki so zaradi veroizpovedi vezani na določeno vrsto hrane in ta določena vrsta hrane izključuje stik s hrano, ki jo mi tukaj lokalno prebivalstvo uživamo. Recimo konkretno svinjina. Tisti, ki ne smejo jesti svinjine, ne smejo jesti tudi ne hrane pripravljene v posodah, v kateri je bila pripravljena ta svinjina. In kaj bomo zdaj naredili? Ali bomo naredili oddelek za prehrano za te ljudi, ko jih bo enkrat dovolj, da jih bomo posebej hranili po njihovih običajih, ali pa bomo zaradi enakosti, da ne bi bil kdo privilegiran pa ukinili obrat s prehrano pa naj svojci potem nosijo v bolnice hrano svojim bolnikom. To, veste, ali je kozarec na pol polen, ali na pol prazen, to je bilo vedno vprašanje.
Jaz se tukaj ne bi več spuščal v tehnične detajle. Poskušal bi na stvar gledat iz nekega multikulturalnega vidika, iz vidika kaj lahko svojim ljudem in občanom ponudimo dobrega pa koliko bomo mi zares trpeli in proračun, če nekomu ponudimo pa nekaj, kar on smatra za zelo potrebno. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. želi še kdo diskutirati? Kolega Štrukelj.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Spoštovani kolegi in kolegica. Sam podpiram ta predlog kolega Požuna zaradi nekaj razlogov. Sam seveda se strinjam, da je duhovna oskrba v bolnišnicah, v zaporih in na teh mestih, kjer so na nek način so eksistenčno zahtevne situacije, mora biti. Vendar tega ne razumem, kar je kolega Požun argumentiral, kot tehnična vprašanja. Za mene je najbolj občutljivo vprašanje, vprašanje opredeljevanja o verski pripadnosti, ko prideš v bolnico. So ljudje, ki pač želijo, da se to ne vem oziroma se ne želijo opredeliti ali kako drugače to delat in tukaj ne gre za tehnično vprašanje, tukaj ne gre zgolj za problem zakona, ki ga imamo o varstvu zasebnih podatkov. Mislim, da tukaj bi se dala odpret tudi diskusija o elementarnih človekovih pravicah. To je nek element, ki ga država na nek način zelo poenostavljeno domačijsko vpelje in ki ima neke zelo pomembne konotacije, če te sprašujejo kakšne veroizpovedi si, ko se ti prideš v bolnico zdravit. To vprašanje je zagotovo problematično in bi ga morali nekako drugače rešit zato, da bi ta pravilnik lahko funkcioniral.
Tudi vprašanje, veste kakšna velika zgodba se je vrtela okrog javnih uslužbencev in plač. Je po drugi strani ... Preprosto se ne da zdaj eno skupino kar zaobit cel ta sistem. Ni jih v katalogih delovnih mest, niso uvrščeni, niso vzpostavljena razmerja in na nek način se preprosto vprašam: "Kako pa se bo plače določalo?" Po izobrazbi, po katerih kriterijih? Vsi drugi, od ministrov, sodnikov, funkcionarjev, direktorjev, vseh javnih uslužbencev, ki v tem primeru so to, če jaz prav razumem, javni uslužbenci, so bili uvrščeni, so bila razmerja medsebojno vzpostavljena. Medtem ko tu naredimo neko izjemo, ki se je ne da pravzaprav racionalno utemeljit. Spet, naj se to naredi tako, da bodo pač vpeti v mehanizem, ki velja sicer za vse druge tudi. Ne vidim nobenega razloga zakaj bi tu delali neko pomembno izjemo.
In še nazadnje. Dejstvo je, da seveda tudi, če bi šli nekoliko globlje, bi morali poskrbeti iz načela enakosti, da bodo res vse verske skupine imele vsaj približno enako možnost, da to tudi prakticirajo. Ker vemo, da so zlasti majhne verske skupnosti v zelo zahtevnem položaju kar se tega tiče, da bi lahko to sploh pokrivale z ljudmi, ki so na razpolago. Zato pač predlagam, da se naredi ponovni razmislek o tem pa vidimo .../Nerazumljivo./...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kratko diskusijo želim prispevati tudi sam, če ta trenutek ni drugega.
Spoštovana podpredsednica, kolegi. To vprašanje se dotika delikatnega področja, zato ga je treba razmejiti. To ni vprašanje o tem ali Bog je, ali Bog ni, kdo ima bolj prav. To so sicer lahko bolj filozofska vprašanja, ki pa seveda so lahko tudi osnova za vojne, za morije, ki smo jim priča tudi bili v naši soseščini. Ampak zato je potrebno, da razmejimo o čem se tu pogovarjamo o tem. To ni filozofsko vprašanje. To je vprašanje skladnosti določenega zakona in pravilnika z Ustavo, tudi z določilom ločitve cerkve od države, kar je pri nas ustavno načelo in predvsem iz legalističnega vidika kaj je možno urejati v pravilniku in kaj ureja zakon. Jaz razumem pobudo kolega Požuna izključno v tem ozkem, preciznem smislu. Opozarjanja na neskladnosti v odnosu pravilnik, zakon in kontinuiteto stališč Državnega sveta in prejšnjega sklica, ki je opozorilo na sistemske pomanjkljivosti poskusa urejanja določenih vprašanj v zakonu o verski svobodi. Ampak v nobenem smislu jaz ne razumem zdaj te pripombe in te pobude v smislu vprašanj odnosa pozitivnega ali negativnega do katere od cerkva ali religij, ki delujejo v Sloveniji. Razen v tistem smislu, ki osvobaja to ureditev, mogoče neke pretirane in sistemsko nekorektne pristranosti. Zato se mi zdi pobuda kolega Petra Požuna zelo utemeljena in jo bom kot državni svetnik seveda tudi podprl. Hvala lepa.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsednik. Želi še kdo besedo? Državni svetnik Reven.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Ker je zadeva zelo problematična in nisem toliko siguren, da sem seznanjen z njeno tematiko v vse detajle, bi prosil oziroma zastavil bom dva vprašanja kolegu Požunu.
Ali je odgovor na vprašanje o veroizpovedi obvezen ali je prostovoljen? Jaz smatram, kakor razumem Ustavo, o veroizpovedi se lahko prostovoljno izjavljamo in nihče nas ne more o tem prisilit. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje pa je ali je obvezno, da so ti duhovniki trajno zaposleni, ali je možna tudi zaposlitev po pogodbi? Ta dva vprašanja bi prosil, odgovor.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Reven. Imam samo tu eno pripombo. Na ti vprašanji so odgovori podani v materialu, v pisni utemeljitvi, tako da prepuščam vam kolega Požun v odločitev, če želite izrecno pojasnjevati. Drugače pa moram reči, da v pisnih materialih, ki so vsem na razpolago, ta zadeva zelo strokovno obrazložena in odgovorjena. Želi še kdo besedo? Izvolite kolega Jenčič.

      MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Podprl bom pobudo svetnika Požuna in sicer iz razloga, ker sem mnenja, da bi ta pravilnik povzročal v praksi neenakost med različnimi pripadniki različnih verskih skupnosti pa tudi tistimi, ki danes še niso bili omenjeni. Torej tistimi, ki niso pripadniki nobenih skupnosti ali pa sploh niso verujoči. Zakaj? Mislim, da država na osnovi tega pravilnika ne bi zaposlila nobenega kliničnega psihologa, psihologa ali psihiatra, ki bi lahko ponudil, da rečem, duhovno oskrbo bolniku, ki to potrebuje in ta trenutek ko bi nekdo to želel, bi bil v primeru uporabe pravilnika v slabšem, v podrejenem položaju. Se pravi enakost bi bila kršena, zato menim, da je to osnova, ki jo bi morali pravzaprav upoštevati v zvezi s predlagano pobudo in prav zaradi tega, ker menim, da bi prišlo do neenakopravnega obravnavanja bolnikov, bom kot že rečeno, pobudo podprl.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Jenčič. Želi še kdo razpravljati o tej pobudi? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Torej sklep, da Državni svet podpira pobudo ter predlaga Ministrstvu za zdravje, da zadrži izvajanje pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene oskrbe do odločitev Ustavnega sodišča oziroma, da pravilnik spremeni.
Kdo se s tem sklepom strinja? (18 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste pobudo državnega svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora, v vzgojnih zavodih, prevzgojnih domovih in zavodih za usposabljanje. Kot je kolega Požun napovedal, je obrazložitev podal enotno, ker gre za povsem podobno problematiko. Odpiram razpravo na to pobudo. Če ni, predlagam, da prehajamo na odločanje in sicer o sklepu, da Državni svet podpira pobudo in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da zadrži izvajanje pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora, vzgojnih zavodih, prevzgojnih domovih in v zavodih za usposabljanje do odločitve Ustavnega sodišča oziroma, da torej pravilnik spremeni.
Kdo je za predlagani sklep? (18 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede trase tretje razvojne osi. Želi predlagatelj Jože Mihelčič podati kratko obrazložitev? Izvolite kolega Mihelčič.

      JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovana podpredsednica, sekretar, spoštovani kolegi svetniki, službe. Jaz bi si vzel tudi pravico pa kot član Državnega sveta na pobudo katerega se danes sestajamo v Semiču pa bi si dovolil pa bi vas tudi v svojem imenu prav lepo pozdravil. Moj predlog je šel predvsem v tej smeri, kot večkrat rečeno, da je treba delovanje nekaterih organov približati tudi okoljem katera zastopamo in iz katerih izhajamo. Jaz sem včasih pri naših razpravah imel občutek, da se dovolj ne poznamo in zaradi tega sem tudi vložil pobudo, da se udeležimo seje v Semiču in tudi na ta način spoznamo problematiko ne samo Semiča, ampak tudi Bele Krajine, ki jo v Državnem svetu zastopam. Moram reči, da se bom z veseljem udeležil tudi kakšne seje v katerem drugem koncu Slovenije. Hvala lepa.
No zdaj pa glede vprašanja. Glede vprašanja, ki ga postavljam pa mislim, da je tudi primeren trenutek za to. Ne samo zaradi tega, ker je ta seja Državnega sveta v Semiču in mislim, da bo to vprašanje zaradi tega dobilo tudi večjo težo. Tudi člani sveta, ki ste se peljali v Semič, ste lahko na svoji koži občutili kakšne so povezave ne samo Semiča, ampak Bele Krajine s preostalim delom Slovenije. Zdaj, če ste se pripeljali po tako imenovani partizanski magistrali. Cesta je že 30 let v gradnji in rekonstrukciji. Praktično posamezni deli obnovljeni ali pa na novo zgrajeni že propadajo. Na določenih mestih ste naleteli na zapore pa še tista osnovna obnova ni zaključena. Na drugi strani pa Gorjanci. Velikokrat zaradi razmer na cesti težko prevozni in sploh pa v zimskih razmerah zaradi dveh prelazov, ki povezujeta Belo Krajino z ostalim delom Slovenije pa še toliko težje. Tako, da se mi zdi pomembno, da Državni svet tudi preko tega vprašanja opozori na ta problem tretje razvojne osi tudi zaradi tega, ker smo dobili novo Vlado, ki pričakujem, da bo nadaljevala dela na tej razvojni osi. Predvsem tudi iz tega stališča, ker naj bi politika Vlade pri reševanju gospodarske krize pomenila tudi investiranje v infrastrukturo in odpiranje novih gradenj. Mislim, da je tretja razvojna os, da je zadnji čas, da se tudi na tem področju kaj naredi in da je to priložnost, da tudi Bela Krajina pride do ene primerne cestne povezave.
Moja pobuda ne gre v tej smeri, da bi bila ta cestna povezava prehod preko Bele Krajine, ampak predvsem, da bi v Belo Krajino pripeljala razvoj. Ker tudi samo ime, tretja razvojna os, ne pomeni samo cest, ampak pomeni tudi gospodarski in ves ostali razvoj. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Mihelčič. Želi še kdo besedo?
Potem zaključujem razpravo. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za promet, da vprašanji preučijo in na njiju odgovorijo."
Kdo je za? (25 članov.) Kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanja državnih svetnikov Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z združenjem SAZAS. Želita predlagatelja, gospod Klemenc ali Jernej Verbič podati kratko obrazložitev? Kolega Klemenc izvoli.

      MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. No, da je ta pobuda danes na vaših mizah, je botrovalo kar precej slabe volje na terenu. Seveda sem najprej mislil, da je to le na koncu, ki ga jaz predstavljam, torej na Koroškem. Potem po raznih razgovorih med kolegi v Državnem svetu pa sem pravzaprav zaznal, da je to pa tudi iz medijev, da je to vseslovenski problem, ta zadeva z SAZAS-om.
Podrobnosti, vprašanja, ki jih s kolegom Verbičem naslavljava Ministrstvu za gospodarstvo, pravzaprav Uradu za intelektualno lastnino ne bom prebiral. Je pa treba povedati, da gasilska društva, gostinci, trgovci, frizerji in drugi obrtniki, so po koncu leta 2006 zelo slabe volje z višin teh položnic, ki prihajajo. Po njihovem mnenju zaradi visokega dviga cen plačevanju teh storitev SAZAS-u za avtorske in druge pravice tudi do višine 60%. Skratka vsi ti, pravzaprav nas, ki smo bili na nek način izvoljeni v ta svet, prosijo, moledujejo, da naj za božjo voljo nekaj naredimo. Kajti na terenu izgleda tako, se bom pač tako izrazil, kot če je kakšen politik pred menoj, kot da psi lajajo in karavana gre dalje. Nihče se resno v to zadevo ne poglobi. Sam sem prebiral nekaj člankov. Kolega Kovšca najbrž pozna odvetnika, gospoda Blaža Radojka(?), če sem prav rekel, se že par let ukvarja s tem in na nek način ne dosežejo nič.
Po drugi strani pa gre tudi kar precej proračunskega denarja, saj smo tudi lokalne skupnosti ali pa naše lokalne skupnosti primorane plačevati ta sredstva. V kolikor niso kar poravnane, potem pride tudi do nekih groženj, ki jaz mislim, da si jih neko društvo ne bi moglo privoščiti. Da društvo grozi. Za to so drugi organi v Sloveniji. Tako, da je potrebno na tem področju celovit pristop in prepričan sem in sem veselim odgovora, ki upam, da nam ga bo dalo vsaj v teh tridesetih dneh Ministrstvo za gospodarstvo.
Tudi včeraj sem se po naši seji lokalnih interesov peljal domov in na Valu 202 poslušam tudi to problematiko. Skratka to je zdaj non-stop na tapeti in si želimo, vsaj s predlagateljem, verjamem tudi drugi, da to uredimo. Seveda bomo pa lahko še bolj kvalitetno razpravljali potem, ko bomo dobili, kot sem že rekel, ta odgovor in da bo na drugi strani potem tudi SAZAS podal še kakšen odgovor. Ampak mislim, da so to potem naslednja dejanja, ki jih bomo s tem odgovorom pridobili, da bomo še Državni svet pomagali, državni svetniki pomagali, da uredimo zadeve na tem področju. Vsaj upam tako. Hvala lepa. Prosim, da podprete to pobudo.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Klemenc. Kolega Kovšca izvolite pa potem kolega Verbič pa Peršak.

      MARIJAN KLEMENC: Jaz bom vsekakor podprl to pobudo. Rad pa bi vam ilustriral samo z enim podatkom. Ne vem če veste, ampak naši člani, člani obrtne organizacije, Obrtno-podjetniške zbornice praktično več plačajo SAZAS-u, kot plačajo za članarino svoji organizaciji. To je neverjetno nesprejemljivo. Razen tega, razen SAZAS-a za avtorske pravice na teritoriju Slovenije skrbita še dve organizaciji. ZAMP pa IPF(?) in če seštejete vsa ta sredstva, ki se zberejo, so res ogromna, potem bi ustvarjalci na slovenskem področju morali relativno dobro živet. Ampak če pogledate pa koliko teh sredstev resnično pride do ustvarjalcev, je pa zadeva izjemno čudna. Ker je večina teh ustvarjalcev nezadovoljna. Če pogledate zgodovino SAZAS-a, zgodovino sporov, ki se v tej organizaciji dogajajo pa celo do tega, da SAZAS nekaterim izvajalcem onemogoča, da so njihova dela nekje izvajana, potem dobi to vse skupaj zelo, zelo čudno luč.
Ampak še enkrat ponavljam. Naši člani plačajo več SAZAS-u, kot plačajo svoji organizaciji, kar se mi pa zdi, da je nesprejemljivo. Tudi v primerjavi z državami Evropske unije, na katere se SAZAS včasih sklicuje, vidimo, da ta ureditev je bistveno drugačna. Tako jaz vas prosim, da to pobudo podprete. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Kovšca. Besedo ima kolega Jernej Verbič. Izvolite. Potem pa kolega Tone Peršak.

      JERNEJ VERBIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani. Torej, ko sva s kolegom Klemencem se pogovarjala o kako pripraviti neko pobudo Državnemu svetu, sva seveda zbirala kar nekaj dokumentov in iz te strani tudi hvala strokovni službi Državnega sveta za pripravo vseh teh sklepov in vsega tega kar je bilo potrebno za današnjo papirologijo.
Jaz bi rad ta Državni svet opozoril na dve stvari. Spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, kako se vam zdi, ko z vsem pompom propagiramo februar kot mesec kulture? Večina med nami se s kulturo tako ali drugače ukvarjamo in v mesecu kulture se prepevajo slovenske narodne pesmi. Slovenska zavest se je skozi stoletja ohranjala tudi skozi ljudsko pesem in potem dobiš plačilo, nakaznico in moraš SAZAS-u plačati za slovensko ljudsko pesem, ki je recimo stara tudi 200, 300 let. Gallus na primer pa mogoče Orlando .../Nerazumljivo./... v slovenščini in še.
Tako, da pričakujem, da boste ta naš predlog, ki sva ga pripravila skupaj s kolegom Klemencem podprli. Druga zadeva pa je, če ste gledali pred dobrim mesec dni ali pa dva meseca, ko je bila v večernih Odmevih diskusija, mislim, da je govoril gospod Bogovnik(?) ravno glede plačila vseh teh avtorskih pravic. Tam se je videlo, da nekateri v tej organizaciji mešajo ne samo jabolka pa hruške, tudi kamenje in pesek in da imajo eni, eni so deležni jabolk, drugi pa niso deležni niti peska. Zato pričakujem, da boste ta predlog gospoda Klemenca in mene podprli. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Verbič. Kolega Peršak ima besedo.

      ANTON PERŠAK: Spoštovani kolegi, spoštovana gospa podpredsednica. Najprej naj povem, da bom jaz tudi glasoval za to, da se vprašanje postavi, da ne bo pomote. Ampak rad bi pa nekaj rekel. Upam, da navdušenje za to vprašanje ne pomeni mnenja, da avtorsko delo ljudi, ki delajo na področju kulture, naj bodo glasbeniki, naj bodo pisatelji, pesniki, slikarji, karkoli že, da niso upravičeni do določenega deleža na račun svojega opravljenega dela.
Zdaj s SAZAS-om, kot je bilo tukaj povedano, je problemov zelo veliko. Prvič, SAZAS, najprej to, kar je bilo mimogrede povedano, SAZAS pač naj bi predstavljal glasbenike. Se pravi ne ostalih profilom. Torej ZAMP je organizacije za male avtorske pravice, za pisatelje, pesnike, esejiste in tako naprej in nima nobene zveze s SAZAS-om in večina teh subjektov, ki se pritožujejo zaradi SAZAS-a v glavnem nič ne plačuje ZAMP-u. ZAMP-u plačujejo predvsem televizije, radio in tako naprej. Kar zadeva SAZAS je, kot ste lahko zasledili, problem, da SAZAS tako ali tako vključuje samo en del glasbenikov, da celo so izločevali določene ljudi in da je med glasbeniki samimi spor točno zaradi tega, ker SAZAS nastopa na območju Slovenije zelo samopašno. Postavlja nekatere zadeve, ki niso utemeljene. To se vsi strinjamo, zakaj plačevati neke avtorske pravice za avtorje, kjer so avtorske pravice potekle recimo. Ne vem, za Mozarta ali pa kot je bilo rečeno, za Gallusa in zakaj samo za celo v primerih, kot je navedeno vprašanje, ko nekdo nastopi kantavtor, ti kantavtorja plačaš neposredno, honorar in potem SAZAS še želi svojo dajatev. Vse to je utemeljeno. Meni se zdi, da je vprašanje dobro tudi zato, ker je naslovljeno na Urad za intelektualno lastnino, za varstvo intelektualne lastnine, ki se malo preveč distancira od vprašanj, ki so povezano z vprašanji avtorskih pravic in tako naprej in tudi to včasih povzroča spore. Čeprav bi seveda ta urad moral varovat tudi te vrste pravice in se s tem ukvarjat. Ukvarja se bolj z intelektualno lastnino na področju znanosti, raziskovanja in tako naprej.
Za konec bi pa rekel in upam, da se tudi s tem strinjate, da ... Zdaj bom tako rekel, glasba, zakaj pravzaprav glasba v lokalih? Najbrž ima neko funkcijo. Ker če ne, je ne bi bilo. Če bi frizerju bilo vseeno, če bi mislil, da je vseeno ali ima glasbo v lokalu ali je nima, je ne bi imel. Tako, da to najbrž je nek dejavnik, ki nekaj prispeva in je iz tega vidika tudi upravičeno, da neka obveznost iz tega naslova je. Se pa seveda strinjam, kot rečeno, z vrsto vprašanj, ki so postavljene in ki terjajo odgovor. Predvsem pa bi bilo prav, da se na tem področju naredi red, sistem, ki bo vključeval vse avtorje. Ne pa tako, kot je zdaj. .../Nerazumljivo./... SAZAS celo sam izključuje določene ljudi. Ki bo seveda to postavil na en normalen, sprejemljiv način. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Peršak. Dovolite še meni en kratek razmislek na to temo.
Pobudo bom podprl. Bi pa opozoril še na en zorni kot, ki tu ni tako prisoten. To so pa uporabniki. Obstoji neka predpostavka, da uporabnikom dajemo s predvajanjem glasbe, v mislih imam predvsem gostinske lokale in trgovske lokale nekaj, kar oni želijo in potrebujejo. Dovolite mi, da izrazim svojo rahlo rezervo do tega vprašanja. Kar veliko hodim po svetu in opažam neko, precej veliko razliko v teh zvočnih navadah v bolj razvitih okoljih in v Sloveniji. V trgovskih centrih je pogosto situacija taka, da ljudi napadajo iz različnih zvočnih izvorov naenkrat. Ti izvori so dobri ali slabi. Vsaj kakšen po navadi škripa tam nekje med dvema postajama. Velikokrat v bistvu je tako. Različna glasba, različnih ritmov, različnih modalitet iz dveh sosednjih zvočnikov. Ta zorni kot je premalo prisoten. Za človeka, ki ima malo bolj občutljivo uho, je zadeva včasih celo grozljiva, odganjajoča iz posameznega lokala. Zato je včasih ... Jaz sem si sam tudi dovolil vprašanje kakšnega poslovanja: "Tole škripa, se da to kaj?" Ne. Enostavno je tako obvezno. Ko prideš v nek lokal, v neko trgovino, je to kar obvezno. Velikokrat pa moti. Velikokrat je tehnično slabo, velikokrat je pa ponudbeno slabo, čeprav seveda sprejemam argument, da so okusi različni, ampak pomagam si z mednarodno primerjavo. Pri nas gostinci v glavnem ne vedo kaj je ambientalni nivo glasbe. Človek pride v lokal pa imaš občutek, da bi moral začeti plesat tam noter. Evropa pozna ambientalno podlago, ki jo, verjamem, da lahko podpira neko pozitivno razpoloženje. Tukaj imam jaz veliko strokovno zamero do ljudi, ki se s tem področjem ukvarjajo in postavljam vprašanje ali je res nemogoče, da bi se recimo trgovci, gostinci zbrali skupaj, naročili slovenskim kompozitorjem neko primerno testirano, neko primerno kompozicijo ambientalnega značaja in v bistvu malo spremenili kulturo na tem področju. Saj ni treba povsod posnemati in to nespretno nekih vzorcev obnašanja. Velikokrat je enostavno zvočno nasilje prisotno. Dajmo se še iz tega zornega kota. Usmilimo se uporabnikov. Jaz razumem mladino, ki želi imeti glasno in sodobno glasbo, ki jo mi mogoče ne razumemo čisto, ampak nisem prepričan, da so prodajna mesta in gostinski lokali nujno mesta, kjer je te zadeve spravljati v prakso. Razmislimo o tem, da bi na ta način morda pa dajmo malo testirati. Veste te tuje raziskave, ki včasih z njimi operirajo, nujno je pa to spodbuja, ne vem, pri kravah proizvodnjo mleka, pri kupcih kupovanje. Včasih je to zelo za lase privlečeno.
Se pravi opozarjam na zorni kot uporabnika in na varianto, da se malo bolj resno lotimo tudi sodelovanja z domačimi ustvarjalci na tem področju in da dvignemo kulturo naših prodajnih in gostinskih mest. Hvala lepa.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala predsednik. Še ena razprava. Gospod Reven.

      RASTISLAV JOŽE REVEN: Ponovno hvala za besedo. Ta predlog bom podprl predvsem iz enega stališča. Kajti tisti denar, ki je zbran za predvajano glasbo, ne da bi jo tisti avtorji, katerih glasba je bila predvajana. To kar je v stari Jugoslaviji lepo teklo, zdaj ne teče. Kajti ta denar odteka drugam, ne pa avtorjem glasbenih in drugih del. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Želi še kdo besedo? Kolega Kovšca. Izvolite.

      ALOJZ KOVŠCA: Jaz prej nisem hotel biti ironičen, ampak naj še ta vidik povem. Poglejte, SAZAS hoče imeti nadomestilo za avtorske pravice za avtoprevoznike za vsak kamion, ki ima radio posebej. Če to ni dovolj smešno, potem ne vem kaj bi bilo kaj drugega. To pa so zadeve, ki ne gre. Če pa to seštejete s številom kamionov boste kmalu videli o čem se pogovarjamo.
Kolega predsednik je govoril o lokalih javnega značaja, kjer se ljudje zbirajo in poslušajo glasbo bolj ali ne vsiljeno. SAZAS ne pobira samo od teh lokalov. SAZAS pobira tudi od avtomehaničnih delavnic, kjer avtomehaniki poslušajo novice. Jaz se strinjam, da javni lokali, kjer se ljudje zbiramo in preživljamo prosti čas, da so po neki meri, da ta glasba dviga obisk in promet in tako naprej. Ampak veste, nesprejemljivo se mi pa zdi, da nekdo pride v neko avtomehanično delavnico ali pa h kakšnemu kovaču in hoče za tisti radijski sprejemnik imeti pa nadomestilo za avtorske pravice. Vsaj ne v tem znesku, kot ga SAZAS .../Nerazumljivo./... kvadraturo. Po navadi so te avtomehanične delavnice precej velike pa kvadratura tam nanese kar nekaj denarja. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala še za to dodatno ilustracijo. Želi še kdo razpravljati o tej pobudi? Sicer zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira vprašanja državnih svetnikov in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo in Uradu za intelektualno lastnino, da vprašanja preučita, nanju odgovorita in posredujeta pojasnila in podatke v zvezi z navedenimi vprašanji."
Kdo je za? (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli pobudo Državnega sveta Vincenca Otoničarja za spremembe in dopolnitev sklepa o določitvi protokolarnih pravil. Želi predlagatelj, kolega Otoničar obrazložiti? Izvolite kolega Otoničar, imate besedo.

      VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj. Tudi županu občine Semič, predsedniku in podpredsednici in vam kolegi in vsem ostalim.
Moja pobuda za spremembo in dopolnitev sklepa o določitvi protokolarnih pravil, v bistvu je pobuda zato, da ne bo prihajalo do zapletov in nejasnosti okrog protokolarnih pravil. Tudi Ustavno sodišče je na našo pobudo, ko smo dali v letošnjem letu, ko smo dobili, je odgovorilo v svoji odločbi, da je Državni svet nepopolni drugi dom. Glede tega, da smo nepopolni drugi dom moram reči, da tudi v Evropi in po svetu je točno določeno kaj je prvi dom, kaj je drugi dom in kaj predstavlja predsednik prvega doma in pa predsednik drugega doma. Zato, kot je že v obrazložitvi, predlagam, da Vlada v svojem sklepu spremeni te besede okrog predsednika prvega doma in predsednika drugega doma.
Potem v nadaljnjih členih je Državni svet in pa predsednik Državnega sveta izpuščen iz določenih protokolarnih dogajanj. Zato predlagam, da se v določenih členih umesti tudi predsednik Državnega sveta, ker po 2. členu predsednik Državnega sveta je četrti po hierarhiji. Ko pa gledamo nadaljnje člene tega sklepa, je pa predsednik Državnega sveta marsikje izpuščen.
Sicer moram reči, da sodelovanje med Državnim svetom in pa protokolom poteka. Ampak vseeno glede zapletov mislim, da mora to Vlada uredit.
Potem tudi predsednik Državnega sveta v 43. členu ni nikjer opredeljen, da je slavnostni govornik na državnih prireditvah in pa proslavah. Tako, da mislim, da mora to Vlada spremenit in pa da se stvari dogajajo tako, kot je v običaju, kjer so dvodomni sistemi.
Tako, da vas prosim, da podpremo to pobudo, damo Vladi in da Vlada umesti Državni svet in pa predsednika Državnega sveta tja kamor pripada.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Otoničar.
Dovolite, da se v razpravi oglasim še s tem in podam dodatno obrazložitev, ker tu še zdaleč ne gre samo za protokolarna vprašanja. Gre za akt pravila, ki je nastal v prejšnjem mandatu in ki je nekako napisan v duhu pričakovane ukinitve Državnega sveta. To je razvidno iz različnih členov. Gre za akt protokolarnih pravil, ki pa posega ne samo v notranjo materijo protokola, ki je normalno, da se s takim aktom ureja, ampak posega navzven v ustavno vlogo in v zakone. Kar je sistemsko nesprejemljivo in gre za akt, ki zelo nestrokovno uporablja izraze, ki se nanašajo na parlamentarni sistem in obstoji kompletna zmešnjava imen, kot so recimo predsedniki deželnih svetov in podobno in ta ... Moram reči, da je naša strokovna služba tukaj pokazala kako pravzaprav bi morali strokovno, mednarodno, kompatibilno sestavljati naše akte, da bi bili uporabni. Se pravi, da gre za nekaj sistemskih vprašanj. Protokolarni del je seveda tudi pomemben. Ampak je zgolj odslikava nekaterih zgrešenih ali pa namenoma zgrešenih predstav. In tako kot je kolega Otoničar omenil, ampak velja mogoče še malo bolj precizno povedati, da je oktobra letos Ustavno sodišče prvič jasno in glasno in črno na belem zapisalo, da ni nobenega dvoma o tem, da imamo v Sloveniji dvodomni parlamentarni sistem. Prvič to piše v izreku Ustavnega sodišča črno na belem. Poleg tega je seveda tudi po vsebini dalo Državnemu svetu prav v zahtevi po financiranju kampanje v primeru, ko Državni svet zahteva razpis zakonodajnega referenduma. Tako, da s tem na videz, bi rekel postranskim aktom se dotikamo kar vrste pomembnih vprašanj in menim, da pobuda kolega Otoničarja seveda zato zasluži našo podporo. Hvala lepa.

      PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Še kakšna razprava? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: "Državni svet podpira pobudo za spremembe in dopolnitev sklepa o določitvi protokolarnih pravil in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori."
Kdo se s sklepom strinja? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Na klop ste prejeli pobudi državnega svetnika v zvezi z napadom na državnega svetnika dr. Andreja Rusa. Kolega Požun, želite dodatno obrazložiti? Izvolite.

      PETER POŽUN: Hvala gospod predsednik. Spoštovani kolegi. Prejšnji teden po seji Komisije za mednarodne odnose in Komisije za šolstvo in izobraževanje smo bili priča grobega napada na našega kolega državnega svetnika Andreja Rusa, ki ga je napadel ta, tako imenovani neznanec, čeprav so ga kamere varnostne posnele in ga je gospod Andrej Rus tudi opisal, v parkirišču takoj preko ceste parlamenta.
Moja prva izjava po tem dogodku, ko so me obvestili o tem je bilo, da se je Zagreb preselil na ljubljanske ulice. Kaže v tem primer. Zato tako kot je pravzaprav rekel tudi gospod svetnik Golob in kar je rekel gospod svetnik pred menoj je potrebno, da se Državni svet na to tudi odzove. Gre za državnega svetnika. Malo prej smo govorili o spremembi protokolarnih pravil. Tudi tu gre pravzaprav za napad na funkcijo, kar za en večerni gostilniški pretep. Jaz upam, da ste to pobudo prejeli tudi pisno. Včeraj smo jo oblikovali. Da pač pričakujemo od policije, da bo storila vse potrebne ukrepe, da ta napad razišče in da tudi da pojasnilo, da nas zanima seveda tudi kaj bo Ministrstvo za notranje zadeve in policija opravila v preventivnem smislu oziroma kakšno strategijo ob tem naraščanju nasilja, ki se v družbi pojavlja. Bi pa seveda to besedilo, gospod predsednik, dopolnil s tem, kar je rekel naš kolega Brane, da seveda Državni svet obsoja ta napad. Jaz mislim, da iz tega podatkov, ki jih dobivamo, kaže, da je šlo za napad, ki izhaja iz funkcije, ki jo opravlja gospod kolega državni svetnik. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za dodatno obrazložitev. Želi še kdo besedo? Kolega Šušteršič izvolite, imate besedo.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: .../Ni vključen./... Hvala lepa za besedo. Seveda ni nobenega dvoma, da osebno podpiram to naše javno stališče do tega napada. Ampak jaz sem mnenja, da je to samo nek simptom. In sicer na splošno ko menim, da smo mi do nekaterih pojavov v Sloveniji neverjetno tolerantni. Zaradi te splošne tolerantnosti .../Nerazumljivo./... nekje v ozadju razmišljanja in sprejemljivost fizičnega obračunavanja. To, da pravzaprav politično toleriramo .../Nerazumljivo./... Jaz menim, da je to kar v neki korelaciji .../Nerazumljivo./..., ampak predlagam, da se v prihodnjem letu tudi nekoliko bolj posvetimo tem vprašanjem nasilja v Sloveniji, ki nam lahko uide izpod kontrole. .../Ni vključen./...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati o tej pobudi? Sicer bi jaz predlagal naslednje. Poglejte, to kar opozarja državni svetnik Šušteršič je delno zajeto v tretjem odstavku predloga sklepa, ki se glasi: "Državni svet pričakuje, da bo Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo strategijo zmanjševanja stopnje nasilja, konfliktnosti in kriminalitete v slovenski družbi, še posebej ob pogojih gospodarske in finančne krize, ko se problem nasilja, konfliktnosti in kriminalitete še zaostruje." Medtem ko kar je kolega Štrukelj predlagal pa bi verjetno veljalo v obliki dopolnitve sklepa. Ker dejansko nikjer eksplicitno ne piše, da Državni svet obsoja, ostro obsoja ta napad.
Tako, da če se strinjate, bi v bistvu v smislu amandmaja pa da ga zdaj ne pišemo, ker so tehnične možnosti nekoliko omejene, to ostro obsodbo vključili v sklep. Sistemski načelni aspekt, če se bo kolega Šušteršič strinjal, je do neke mere akomodiran v tretji odstavek.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: .../Ni vključen./... Ja, gospod predsednik, jaz se seveda strinjam. Saj to je pač neka pobuda, na osnovi katere lahko .../Ni vključen./... kolega Štruklja tudi to, da .../Ni vključen./... zanikana identiteta našega .../Ni vključen./...

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja. Tukaj pa ...

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: .../Ni vključen./... To je treba tudi javno povedati.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: To sem imel še namen odgovorit. ...

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Se opravičujem. Ampak to zanikanje identitete, to je tudi neka oblika nasilja.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Ja, ampak želim pa opozorit tukaj vendarle na strukturiranost tega. Mi tukaj obsojamo pojav in, torej kriminalca, nasilnika, ki je to storil. Mi pravzaprav ne kriminaliziramo medijev, ker niso navajali, da je gospod Rus državni svetnik. TO sta dve popolnoma različni zadevi. Se strinjam in sem zelo vesel, da smo vsi skupaj zelo pozorni kako se v medijih pojavlja, ampak mi ne moremo pisat kriminalnih ali pa kazenskih ovadb zoper novinarje, ker so pozabili po nesreči ali pa nalašč napisati Državni svet.
Še to moram povedati. Gospod Rus je podpredsednik stranke Zares, ki ima dokaj rezerviran odnos do Državnega sveta. Tako, da gospod Rus verjetno ni bil izpostavljen temu napadu zaradi politične linije stranke Zares, ki bi bila izrazito krčevit zagovornik Državnega sveta. No, če mi dovolite to iskreno pojasnilo. Tako, da dajmo stvari strukturirati. Naša skupna naloga je, da se mene kot predsednika in vas kot državnih svetnikov, da promoviramo Državni svet, ker Državni svet je koristen subjekt parlamentarnega sistema. O tem sem se jaz tudi osebno prepričal v tem delu našega, v tem letu našega skupnega dela. Ampak dajmo to počet na tiste načine, ki so za to primerni. Medtem ko ta pobuda je pa zelo precizna. Se nanaša na zagrešeno kaznivo dejanje in je prav, da ga Državni svet brez kakršnih koli okraskov ali pa nekaterih drugih vsebin obsodi.
Ima še kdo željo dodati kaj k temu? Sicer bi jaz dal na glasovanje sklep skupaj z dopolnilom v zvezi z ostro obsodbo.
Kdo se s takim sklepom strinja? (26 članov.) Kdo proti? (Nihče.)
Hvala lepa. Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prehajamo na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z domovi za ostarele. Predlog sklepa ste sprejeli. Kolega Otoničar, želite dodatno obrazložiti? Ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Kolega Požun izvolite.

 

      PETER POŽUN: Hvala. Jaz seveda vprašanje podpiram. Zato, da bomo dobili odgovor bi pa želel povedati nekaj informacij, ki mislim, da so znotraj tega pomembne. Namreč na posvetu, ki smo ga imeli v zvezi z institucionalno oskrbo, je bilo pravzaprav ta številka 14.000 čakajočih postavljena kar pod vprašaj. Zato, ker skupnost socialnih zavodov nima prečiščenih podatkov v tem trenutku. Ne vedo ali je to vloga enega samega ali jih je več. In tisto, kar je bilo pomembno povedano na tem posvetu je, da je vlog veliko, ker smo ljudje postali bolj preventivni in vlagamo vloge že nekoliko prej zato, da smo v čakalni vrsti. Da pa je čakanje na nujni sprejem v Ljubljani 2 meseca, v domovih za starejše izven mestnih območij pa je ta sprejem možen tako in to mislim, da je pomembna informacija, da se je socialni sistem kljub vsemu znotraj tega prilagodil.
Bistveno sporočilo tega posveta pa je bilo in to so povedali oskrbovanci ... Oprostite. Stanovalci domov, še posebej pa predstavniki zveze upokojencev, ki so rekli, da naj se sistem orientira v prijaznejšo oskrbo. To je oskrbo na domu, v varovana stanovanja. Da naj pravzaprav bo institucionalna oskrba kot dom namenjena res tistim, ki nobene druge možnosti znotraj tega nimajo in pravzaprav v pripravi strategije, ko smo obiskali kar nekaj teh storitev v razvitem svetu, zahodni Evropi, Skandinaviji, je pravzaprav domov zelo malo. Izjemno imajo pa razvito oskrbo na domu, varovana stanovanja, pomoč starostnikom in podobne zadeve. Tako, da toliko morda v dopolnitev ali pa informacijo v zvezi s to pobudo. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Požun. Želi še kdo razpravljati o tem vprašanju? Če ne, prehajamo na odločanje. Kdo je za predlagani sklep, da Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z domovi za ostarele in predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Kdo je za? (19 članov.) Kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel. Vendar glede na število glasov predlagam, da ugotovimo prisotnost, da se poslužimo modrega kartona. 22 članov. Hvala lepa. Vse v redu.
S tem zaključujem točko Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov. Za vprašanja in pobude na katera po preteku tridesetdnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. To redno delamo

      Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA KAKO GOSPODARNO UPRAVLJATI Z LASTNIŠKIMI DELEŽI DRŽAVE V PODJETJIH? Skupno poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Interesne skupine delodajalcev s predlogi zaključkov ste prejeli s sklicem 3. 11. in na klop. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu sklepov vložite v pisni obliki in sprašujem poročevalca Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Interesne skupine delodajalcev, če želi pojasniti stališče komisije. Dr. Janvit Golob izvolite.

      PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Spoštovani kolegi. Komisija je podprla ta sklep, katerega besedilo ste vsi dobili v materialih in vam predlagam, da to pozorno preberete, premislite, dopolnite, ukrepate. V času, ko so nekatere stranke potiho ali pa tudi v svoje programe zapisale, da je Državni svet nepotreben, je Državni svet na pobudo našega predsednika ob moji pomoči, 1. julija odprl razpravo Kako gospodarno upravljati z lastniškimi deleži države v podjetjih. Seveda Državni svet tega ni prvič storil. Državni svet je ves čas pozoren ob tej problematiki. Potem govorijo gradiva iz lanskega leta, prodaja državnega premoženja. Ko smo na pobudo državnega svetnika prejšnjih mandatov, prof. Vodopivca, ko je šlo za prodajo Železarn odprl v Državnem svetu. Razvojni svet, slovenski razvojni svet in Državni svet, tudi v sodelovanju s prof. Vodopivcem in takratnim predsednikom, prof. Ivan Kristan, smo imeli razpravo Slovensko gospodarstvo na prelomu in vsi ti referati so zajeti v reviji 2000. Zelo dober dokument. Tukaj imamo tudi eno knjižico, v kateri je dr. Kraljič, sicer eden od glavnih nastopajočih na konferenci, ki smo jo 1. julija odprli, predstavil v Parizu pa tudi v tem blejskem forumu okrog študijskih razprav. Torej tega gradiva je precej. Vse pa se na nanaša, kot bi rekel dr. France Bučar, na en državni podsistem. To je podsistem gospodarstva, ki pa je ključen za ekonomsko moč države.
Smo v času, ko se marsikje kaj dogaja. Kljub temu, da je nekje katastrofa, kot na primer Islandu, Latviji, gre življenje dalje. Samo vprašanje kako gre. Potem, ko se je Islandu sesulo gospodarstvo, so pač komentarji taki: "Vračamo se nazaj k ribam." K tistemu, kar je na Islandu sigurno. V našem primeru vemo, da se nekaj narobe dogaja. Vemo, da je ta problematika slovenskega prenosa družbene oziroma državne lastnine v privatne roke, šla svojo pot. Če k temu še dodamo svetovno gospodarsko krizo, je gotovo razlogov, da ima Državni svet večkrat razpravo o tej problematiki, cela vrsta.
Tukaj se srečamo s pojmom, ki ga je dr. Kraljič zelo lepo odprl. To je nacionalnega interesa. Pojem nacionalnega interesa zna biti v Sloveniji zelo, zelo rabljen. Tako v pomenskem, kot v praktičnem smislu. Gre pa za interes državljanov, za njihovo identifikacijo z uspešno državo, zdravim gospodarstvom, s poštenimi lastniki in uspešnimi upravljavci. Pot, ki jo je Slovenija ubrala po obdobju devetdesetih, ko državnega premoženja nekako ni bilo več možno imeti oziroma zadržati in se je vse počez in po dolgem želelo privatizirati, je seveda v zadnjih letih doživela eno stanje, ko se je pa treba po marsičem vprašat.
Na enem primeru poglejmo. Ali je bolje, da bi bilo v državni lasti, ali da je gospod Bavčar naredil iz tistega kar je na Primorskem to kar je? Vsak človek, ki je opazoval dogajanje na Primorskem in je videl, ko so se začele prodajati črpalke, tisto, ki se direktno kasira denar, da tukaj nekaj ne štima in samo svetovni pretres je moral priti pa vidite do kod se je to pripeljalo. To bo, ceno bo Primorska in posredno Slovenija zelo drago plačala. Pa ne gre samo za to kar se je zgodilo na Primorskem v Istrabenzu in tistih firmah.
Mi smo v tem papirju, ki je po mojem mnenju res kvaliteten zahvaljujoč ekipi predsednika, ki so to zapisali, ugotovili celo vrsto stvari in predlogov kako najti model, kateremu bi ne bilo premoženje državno pa hkrati v interesu državljanov. Kako bi to prešlo v privatne roke in v zdravem ravnotežju z državnimi interesi oziroma tudi z državno lastnino, ohranili slovenski gospodarski potencial. Vsaj na tistih sektorjih, kjer je to strateškega pomena ali pa infrastrukturnega pomena. Nekateri deli gospodarstva je logično, da gredo pot prostega kapitala, prostega trga in večje ali manjše uspešnosti menedžerjev. Čeprav tudi tukaj vidimo do kakšnih negativnih pojavov pride. Samo te poglejte, danes, ki so aktualni. Od Vrhnike usnje, do Elana, do Mure, do Palome. Pri čemer vsaj za Elan pa za Palomo vemo, to bi bila lahko zdrava slovenska podjetja z ozirom na blagovno znamko pa trg, ki ga imate za ta papir. Kako pa veliki sistemi in tukaj je prof. Senur(?) v lanskoletnem prispevku zelo lepo povedal, da morajo ostati v, kar se da v slovenskih rokah. Seveda z zdravimi in pa poštenimi kapitalisti in danes vsi lepo povedo: "Ko se kapitalist prevede v špekulanta, ni več zdrav kapitalist. Je manipulator z denarjem in prej ali slej ga čaka usoda, kot jo vidimo zdaj v Ameriki, ali pa tudi pri nas."
Tako lahko, da nadaljujem prejšnjo misel, pogledate kaj je z velikimi sistemi. Petrol, Mercator, Istrabenz, pivovarne. Če k temu dodamo še Krko pa Gorenje, je z velikimi sistemi zaključeno. Če Slovenci na tem izgubimo eno ingerenco lastniško ali kontrolno, jaz ne vem o čem se bomo mi potem pogovarjali in Državni svet je brez dvoma sredina, ki o tem mora razpravljati. Tukaj ste vrhunski gospodarstveniki z kvalitetno ekonomsko izobrazbo in uspešnimi dejanji okrog tega in o tem imamo mi pravico in dolžnost razpravljati. Seveda zdaj na koga naše rezultate naslavljamo, to je pa zdaj drugi del zgodbe. Ali nas kdo sploh posluša? Nekateri od vas se spomnite, ko smo imeli mi tovrstne razprave tudi že v komisijah gospodarskega sveta v prejšnjem mandatu. Ravno o taki problematiki. Pred vrati je bilo 10 novinarjev. Sem misli: "Danes zna biti pa tukaj medijsko to zaznavno."  Nikogar ni bilo v dvorano, ker je bila v sosednji sobi problematika selitve družine Strojan. Veste in potem se človek vpraša ali je slovensko gospodarsko vprašanje in razvoj tega gospodarstva, lastništvo tega gospodarstva, dodane vrednosti na gospodarstvu, izvoz, zaposlenost ljudi primarna stvar, ali je za naše medije primarna stvar nekaj drugega, kar sicer povzroča publiciteto v rumenem in tudi v navadnem tisku. O Državnem svetu pa razni tudi poslanci, tudi politiki razpredajo kot o sredini, ki jim je odveč. Tega mi ne moremo dopustiti. Moramo se boriti za to, da prevladuje moč argumenta in se za to implementacijo tega borit. Na teh razpravah, ki smo jih imeli, je bilo zaznavat nove predloge. Tukaj predsednik oziroma Državni svet porabil vodilne ljudi slovenskega gospodarstva, ki so marsikaj povedali. Med drugim, zadnjič sem si zapisal to mnenje ministra Lahovnika, kaj če bi mi prodali, kar je bilo že skoraj dogovorjeno, Telekom Islandcem. Lep primer kaj bi se lahko zgodilo.
Tako, da v tem tekstu, ki vam ga jaz zdaj ne mislim brati, predlagam vam ga pa v pozorno branje, najdete mnoge kvalitetne predloge, za katere bi lahko Državni svet pravzaprav nudil podporo sedanjemu predsedniku Vlade, ki je zastavil eno politiko v kateri se pa to lahko identificira. Jaz vidim tam mogoče kritične misli. Tudi prejšnji predsednik Vlade je imel tovrstne zadeve, samo manj so bile deklarirane. Zdaj se je pa našel v krizi in je to bistveno pomembneje eksplicirati kot je bilo v preteklem obdobju, ko sta se vsaj do nedavno cedila med in mleko. Danes tega ni več. Tako da tukaj bomo morali Slovenci, da preživimo jutrišnji dan in da se ne znajdemo v vrstnem redu z Latvijo, Islandijo, z Madžari, skupaj stopit, najti optimalne rešitve. Pri čemer pa ohranit po mojem mnenju, kar je za majhno državo kot je naša, pomembne gospodarske sisteme v ... Temu je težko zdaj reči državnih pa tudi slovenskih, ampak v naših rokah, pod našo kontrolo. Tako, da jaz podpiram, sicer odprl bo to predsednik oziroma kdorkoli, razpravo v kateri, ki vsaj tisti, ki ste ekonomsko kvalificirani, poveste svoje mnenje in imejmo o tej stvari enostavno okroglo mizo in opozarjajmo na pozitiven razvoj in negativne pojave. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Jan. Kolega Binder želite še kaj dodati, kot predsednik komisije?

      MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Torej morda bi to temo pokomentiral v kontekstu dogajanj, katerim smo priča v tem času v smislu prenosa hipotekarne krize iz Amerike v Evropo, ki je povzročila hudo ekonomsko krizo, hudo krizo v gospodarstvu, ki bo imela tudi posledice na socialnem področju.
Skratka ti dve zadevi sta zelo povezani in morda je za Slovenijo sreča, da smo hiteli s privatizacijo počasi, da še nismo vse zapravili kar je bilo možno, da še nismo vsega razprodali kar je bilo možno, ker so mnoge države, ki so se približevale in približale Evropski uniji to napravile. Predvsem je tu vprašanje finančni stebri, kot so zavarovalce, banke in tako naprej. Skratka te teme so ikstenčnega pomena za neko nacijo. Zato jih je smiselno zelo, zelo resno in odgovorno obravnavati in v tem kontekstu bi tudi jaz sam predlagal, da se to poročilo v celoti podpre morda še s kakšno dobro mislijo v zvezi s tem.
Žal danes ne bomo obravnavali, bomo verjetno prihranili za naslednjo sejo Državnega sveta tudi poročilo v zvezi s finančno krizo v državi Sloveniji in morda bomo takrat še kaj v zvezi več rekli. Skratka predlagam tudi sam, da se to poročilo v celoti podpre. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Binder. Mogoče preden dam besedo kolegu Šuštaršiču, bi še jaz dal par informacij, ker sem sodeloval pri .../Nerazumljivo./... pri organizaciji tega posveta.
Spoštovani. Omejil se bom samo na tisto, kar ne predstavlja, ponavljam, tega kar sta spoštovana kolega že povedala. Bistvo tega posveta za mene je bilo v tem, da precizno definiramo nalogo Vladi kako naj pristopi k oblikovanju modela, ki ga še nobena dosedanja Vlada ni uspela realizirati. To pomeni modela, ki omogoča, da profesionalno gospodarimo s tistimi deleži v gospodarstvu, ki se jih evidentno ne splača kratkoročno ali dolgoročno prodati.
V ekonomskem smislu sta samo dve pomembni obliki lastnini, privatna in državna. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Slabosti državne lastnine so, da praviloma omogoča vpletanje strankarske politike v gospodarska vprašanja, temu smo bili priča in to ni dobro.
Na področju privatne lastnine smo imeli tudi opravka z veliko demagogije, najhujša demagogija je slovensko lastništvo, dajmo v slovenske roke. To nič ne pomaga. Slovenska roka pomeni, da bo jutri prodal najboljšemu ponudniku od koder koli ampak mi rabimo neko novo kvaliteto. Mislim, da je ta posvet predlagal nek model, ki bi lahko pomagal k boljšemu soočanju s tem vprašanjem, ki se zelo povezuje s tem kar je kolega Binder omenil, krizo, ki smo jo mi obravnavali nekaj mesecev kasneje, danes o tem nebi govorili ampak samo toliko, da model uspešnega gospodarjenja z državnimi deleži omogoča učinkovitejše spopadanje z gospodarsko krizo. To smo videli tudi recimo v izjavah nekaterih novih ministrov, ki so bili v nekaterih razmislekih nekoliko nebogljeni in nakazali to, da bo potrebno to vprašanje na katero opozarja dolgoročno državni svet in kjer smo precizno opozorili na zadnjem svetu, odgovoriti da bi lahko aktivirali druge instrumente soočenja s krizo.
Omenjajo se vprašanja tudi nacionalnega interesa, nekateri se iz nacionalnega interesa norčujejo, nekateri ga preveč poveličujejo ampak v bistvu je zadeva dokaj enostavna. Nacionalni interes je dolgoročno blagostanje in svoboda državljanov Slovenije. Vse ostalo so izvedeni, ker so podredne zadeve. In, ko se nekateri, ne vem, publicisti norčujejo z nacionalnega interesa zamegljujejo sliko. Vprašajmo se za vsako strategijo, za vsak ukrep ali pomaga k dolgoročnemu blagostanju in svobodi Državljanov Slovenije pa bomo na jasnem kar se nacionalnega interesa tiče. Zdaj, nekateri pa želijo nacionalni interes zreducirati na vprašanje, investirajmo v železarstvo, prodajmo železarstvo, moramo imeti farmacijo, moramo imeti avtomobilsko industrijo, morda ampak vsaka stvar je lahko element uresničevanja nacionalnega interesa samo toliko kolikor evidentno in dokazljivo povečuje dolgoročno blagostanje in svobodo državljanov Slovenije, vse ostalo je pa že sredstvo za doseganje tega cilja. In zato recimo prepisovanje, tisti ki govorijo o nacionalnem interesu podpira, ne vem, železarstvo ali podpira kmetijstvo ali ne vem, ne ni res, potrebno je zadevo postaviti na to distanco.
In jaz sem vesel, da sem v Državnem svetu naletel na veliko podobno razmišljujočih ljudi in mislim, da bomo s takšnimi posveti lahko pomagali k bolj strokovnemu in produktivnemu postavljanju strateških vprašanj. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Gospod Šuštaršič.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: .../Mikrofon je izključen, zelo slaba slišnost./... Hvala lepa za besedo.
Torej mene osebno ta tema izredno veseli zaradi tega, ker .../Nerazumljivo./... se ukvarjali s tem, da se iz odpisanih vabil ustvaril elitno podjetje na trgu, ki je danes konkurenčno v Sloveniji kot v Evropski uniji. Seveda ni vseeno kaj se dogaja v družbenem okolju moje države oziroma kako okolju vzpostavlja neke splošne pogoje za gospodarjenje.
No, jaz bi rad prispeval dve stvari in sicer bi bil zelo vesel, da bi tudi v naslednji fazi delovanja Državnega sveta poskusili deloma razbiti to neko čudno tezo, da je država slab gospodar. Jaz ne vidim nobenega razloga zakaj bi bila država slab gospodar. Če ima v lastnini slabe gospodarske rezultate to pomeni, da je slabe človeka tam postavila, to nima nobene veze z lastnino države ampak to pomeni, da je nesposoben en človek tam gori. Ali drugače konkretno povedano, če ima država v lasti hidrocentrale, če so te lepo vzdrževane, redno delujejo, so renovirane in tudi akumulirane, .../Nerazumljivo./... to je uspešno vzdržane gospodarjenja zakaj pa ne. In tudi jaz ne vem  kaj bi tukaj lahko subjektivno zelo pokvarile politične stranke razen seveda da vzpostavijo popolnoma nesposobne ljudi.
Druga kar bi pa rad povedal je pa seveda zdaj ob tej krizi zopet poslušam neke teze kako je potrebno sanirati zdrave dele gospodarstva, tiste slabe pa kar likvidirati. To se meni zdi zelo slabo oziroma sam miselni pristop je popolnoma zgrešen, ilustriral bi pa z enim zgodovinskim primerom oziroma iz dvema iz iste vrste, kdor zgodovino Palome ali pa Gorenja pozna ve, da sta se obe gospodarski podjetji se uspešno začela razvijati tako, da je takrat državna inštitucija ali kdo je že bil pristojen, tja poslala nekega človeka, da to likvidira. Je bil pač sposoben človek, ni stvar likvidiral ampak je začel lepo pametno gospodariti in iz tega je ven .../Nerazumljivo./... dve pomembni podjetji. Vendar Gorenje ima posel na vrhuncu ker ima pametno politiko tudi v dogovoru s sindikati, v Palomi so pa tehnološko .../Nerazumljivo./.... Zato je do te teze, da imamo zdrave pa napačne ne verjamem in mislim, da bi se morali urediti en mehanizem potem pa nekomu za sto evrov dati možnost, da naj se ukvarja z neko, tako imenovano, nezdravo tveganje gospodarstva.
No če se bo pa našel neki junak, ki bo iz tega kaj več naredil bo za vse skupaj .../Nerazumljivo./... Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Bahun.

      DRAGO BAHUN: Hvala lepa predsednik. Lep pozdrav.
Jaz bi samo izrazil, bom rekel zadovoljstvo, da je do takšnega posveta v okviru Državnega sveta prišlo in tudi, bom rekel še kako podpiram same zaključke. Trdno sem prepričan, vsaj kakor sem sam razbral iz tega gradiva, da je na temu posvetu bilo odprto še mnogo vprašanj in jaz bi predlagal, da bi na ta vprašanja skušali tudi v nadaljevanjih, bom rekel takšnih posvetih poskušali ugotoviti, ker se mi zdi zelo velika škoda tudi konkretna škoda, da na nek način odpremo določena vprašanja pa jih pustimo v bistvu odprta. Ravno zato, ker v bistvu tako kot je bilo že danes rečeno, lastninsko preoblikovanje v Sloveniji še ni končano in zelo pomembno bo v kakšni smeri, s kakšnim, bom rekel, predznakom se bodo v bistvu dogodki odvijali tudi v prihodnosti. Danes je bilo na primer že izpostavljeno vprašanje nacionalnega interesa ali imamo odgovor kaj je nacionalni interes v gospodarskem smislu? Bilo je vprašanje, potrebno je obdržati zdrav del gospodarstva v slovenskih rokah. Kaj to pomeni? Spomnite se politikov, ki so zbirali podpise proti, na nek način v bistvu prodaje Mercatorja tujcu pa vidimo kje je danes Mercator, na nek način je in tako naprej in tako naprej.
Ključno vprašanje, ki se mi postavlja do zdaj je ali sploh imamo analizo koliko je v Sloveniji, tudi skozi naslov privatizacije, skozi naslov lastninskega preoblikovanja, koliko smo novih delovnih mest odprli, koliko smo v Sloveniji v zadnjih preteklih letih odprli novih kakovostnih delovnih mest, koliko se so se tudi zaradi te privatizacije v Sloveniji tudi dvignila dodana vrednost. Mi govorimo o nekih statističnih podatkih gospodarske rasti vendar dodana vrednost v Sloveniji pada. Zanimivo bi bilo potrebno tudi videti koliko dodana vrednost v firmah, ki so se sprivatizirala raste. Dodana vrednost v teh firmah pada, to je eden ključnih problemov Slovenije, inovativnosti v bistvu na nek način v Sloveniji ni, je v zatonu, definitivno. Potrebno se je postaviti eno izmed vprašanj ali pa dilem, tudi potrebne za diskusijo, zakaj se slovenski menedžment ukvarja z lastninjenjem, ne pa z menedžiranjem? Naslednje vprašanje, kakšna je vloga nadzornih svetov, ena ključnih zadev ali pa ključnih odgovornosti pri tako imenovanih negativnih lastninskih preoblikovanjih nosijo člani nadzornih svetov, kakšna je njihova profesionalna in tudi etična v bistvu na nek način vloga. Nadzorne svete imamo totalno "nepošlihtane", totalno deprofesionalizirane,  neodgovorne v bistvu.
Skratka ne bi rad našteval jaz bi rad samo poudaril, mislim da bi bilo nujno potrebno da se s tem posvetom ne zaključi, da se stvari nadaljujejo ker imamo v Sloveniji, še posebej pa v tej gospodarski krizi še kako pomembne korake, tudi na področju lastninjenja in zelo škoda, po moje še večja škoda se bo v naslednjih letih naredila, če ne bomo na nek način v bistvu na ta vprašanja na katera sem opozoril tudi odgovorili. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Bahun, besedo ima kolega Jože Mihelčič.

      JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospod predsednik.
V imenu interesne skupine lokalnih interesov, ki je obravnavala predložene sklepe kako gospodarno upravljati z lastniškimi deleži države v podjetjih. Dileme, ki so odprte in o katerih se je razpravljalo tudi na posvetih so se pojavile tudi v razpravi na interesni skupini. Dokončni odgovorov ali je država res vedno in že v osnovi slab gospodar, kaj je nacionalni interes in na kakšen način ga opredeliti, v katerih primerih ohraniti državno lastništvo in na kakšen način z njimi opravljati verjetno ni vendar pa v posvetu in predloženih sklepih nakazujejo smer v katero bomo morali kar dokazuje tudi to, da so posamezni zaključki našli v mestu v koalicijskem sporazumu nove vlade. Interesna skupina lokalnih interesov podpira sprejem predloženih sklepov. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Mihelčič. Želi še kdo besedo? Kolega Peršak se je prijavil, izvolite.

      ANTON PERŠAK: Saj bom zelo kratek. Najbrž se vam zdi čudno zakaj na temo izključno gospodarski, javljam za besedo. Rad bi rekel samo to, da če govorimo o vprašanju lastniških deležev države, v tako imenovanem nacionalnem interesu in tako naprej, da je zelo pomembno, da se gleda na to, kot temu radi rečemo, holistično, celovito. Ker se drugače stvari rade zameglijo in se pravzaprav ne vidi gozda zaradi dreves.
Teorije, ki so bile pri nas v preteklih letih zelo popularne imajo seveda neko filozofsko pa politično ozadje in če govorimo o politiki gre seveda za nek koncept neoliberalizma s polemiko s pojmom nacionalne države in s katere naj bi izhajal nacionalni interes. Za neko ideologijo globalizacije je pa pretenzija, tako imenovanega nujnega kapitala, ki naj ne bi imel nekih nosilcev ampak bi naj deloval po neki lastni logiki in tako naprej. Kam je to privedlo se vidi danes. Zadnjih nekaj mesecev, slutilo se je pa pred kakšnim letom.
In zato se mi seveda zdi, da je zelo važno, da bi državni svet lahko bil prostor, kot je bilo rečeno, nadaljevanje teh razprav ampak da je seveda pri teh razpravah nujno upoštevati kontekst. In to je ta kontekst, ki, kot pravim tako filozofski, socialni seveda v zelo pomembnem delu in ideološki. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak, želi še kdo razpravljati? Kolega Štrukelj.

      BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala za besedo gospod prednik.
Zgolj predlog bi rad podkrepil, ki ga je kolega Peršak pravzaprav na pol že izrekel. Jaz bi rekel, da bi bilo morda smiselno glede na samo presečišče, ki ga predstavljajo državni svet interesov in lokalnih interesov, to se pravi neko zelo pestro interesno področje, da bi morda, kot veste Vlada Republike Slovenije bo v tednu ali dveh tednih bo imela pripravljen tisti ukrep ukrepov, na 19. se bo razpravljalo na ekonomskem socialnem svetu o teh ukrepih. PO mojem bi bilo več kot smiselno, da po nekem časovnem obdobju državni svet pripravi posvet prav v nadaljevanju tako kot je kolega Peršak rekel in mislim, da se tudi predsednik za to zavzemate, ki pa bi že imela ta okvir, bom rekel, nekega socialno ekonomskega dejstva, ki bo očitno nastopilo v Republiki Sloveniji po teh ukrepih in da bi ga morda s svojimi očmi pogledali tudi Državni svetniki in svetnica in o njem pripravili neko širšo seveda razpravo tudi s strokovnjaki in drugimi. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za to mnenje. Jaz osebno se s tem seveda strinjam. Želi še kdo razpravljati? Če ne predlagam, da pristopimo k odločanju.
Na glasovanje dajem predlog sklepov, kot ste jih prejeli v tekstu.
Kdor se strija prosim glasuje z zelenim kartonom. (26 članov.) Proti? (Nihče.)
Hvala lepa. Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA KAJ BOMO SKUPAJ STORILI ZA PREPREČEVANJE NASILJA IN ZLORAB NAD STAREJŠIMI OSEBAMI.
Poročilo ste prejeli. Želi poročevalec komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pojasniti stališče komisije? Izvolite kolega Požun.

      PETER POŽUN: Hvala. Zdaj danes izgleda kot da smo pospravili shrambo.
Na julijskem posvetu, ki smo ga organizirali v državnemu svetu pravzaprav je civilna družba predvsem društvo upokojencev in pa združenja želela prikazati problem naraščanja tako fizičnega, kot ekonomskega, kot psihičnega nasilja nad starejšimi prebivalci v Republiki Sloveniji in pravzaprav ugotovili, da je tega nasilja iz dneva v dan čedalje več, da ga je pravzaprav veliko v vseh okoljih, mest, na vasi, družini, tudi tam kjer so v podobnih institucijah. Ko smo pripravljali zaključke tega posveta bi pravzaprav rad poudaril tisto kar smo se na komisiji odločili, da bomo v zaključkih skušali piskati naslovnika na koga naj se posamezni zaključek nanaša. Se pravi, smo poiskali tisti državni organ ali tisto telo od katerega želimo, da se s posameznim zaključkom bolj poglobljeno ukvarja oziroma da nam v zvezi s tem, oziroma da prične v zvezi s tem določene aktivnosti oziroma, da podaja določeni strategiji odgovore in v komisiji smo mnenja da bi pravzaprav vsi posveti, ki se zaključujejo z zaključki morali imeti tudi nosilca na katerega neposredno naslavljamo določena vprašanja oziroma določeno temo. Sami zaključki pa kot vidite jih je veliko, so obsežni in kažejo na to da je seveda potrebno v družbi doseči en nov konsenz v knjigi, ki smo jo danes dobili od Statističnega urada Republike Slovenije, je krasen stavek kri pravi, da starost ni družbeno-ekonomsko vprašanje vendar je vprašanje družbenega konsenza sodobnih družb v svetu. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Požun. Želi še kdo besedo? Če ne zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.      
Na glasovanje dajem predlog sklepov kot ste jih prejeli.
Kdor se strinja naj dvigne zeleni karton. (24 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep državni zbor sprejel.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA OTROK V VRTINCU ODLOČITEV INSTITUCIJ.
      Pri tej točki sodeluje tudi gospa Alenka Pavlovec, višja svetovalka iz ministrstva za šolstvo in šport. Poročilo ste prejeli. Želi  besedo dr. Zoltan Jan, ki je posvet vodil? Izvolite kolega Zoltan Jan.

      DR. ZOLTAN JAN: Pobuda je prišla iz širše javnosti, se je pa državni svet na temu področju že večkrat angažiral. Ne samo ozko na to tematiko ampak tudi pri drugih vprašanjih, ki so se nanašali na zaščito otrok ali pa na varstvo človekovih pravic. In tako je nastal tudi ta, kot piše v preambuli, seveda na pobudo Belega obroča(?) in Unicefa Slovenije.
Gre pa za problematiko, ki na videz zajema evropsko plast prebivalstva. Gre za okoli tri tisoč, nekaj manj, ločitev do katerih prihaja v Republiki Sloveniji vsako leto. Večina teh ločitev poteka čisto mirno, pri 10% se pa zapleta. Navadno se zapleta zaradi materialnih(?) položajev ampak praviloma so v takšne zaplete in spore potem med ločujočimi se zakonci vključeni tudi otroci. In tukaj so pa te tragedije, ki so zelo velike, ki so pretresljive in ki jih je potem potrebno skušati pomagati reševati in preprečevati nadaljnje. Gre za skrajne primere tudi ko se recimo odličnjak naenkrat znajde med zasvojenci z mamili, do takšnih skrajnosti. Ti postopki so pa potem zelo zapleteni, tu je dejansko potem prihaja do nekih nemogočih situacij kjer so institucije pravzaprav nemočne in se navadno potem začenja uveljavljati v sodni praksi praksa, da se toliko časa vleče dokler ne postane otrok polnoleten potem naj se pa znajde. In seveda v takšnem primeru pa še hujše, ne samo zaradi travme, ko se mora odločati ali bo pri očetu ali pri materi, kdo bo zagotavljal materialni položaj potem tudi niso določene obveznosti staršev. Pri osemnajstih letih je res da polnoleten ampak ni pa še materialno, niti ne navadno niti ne značajsko zrel otrok.
No in tu smo potem imeli ta posvet, ki je bil zelo bogat, na katerem je delovala cela vrsta strokovnjakov in tudi tokrat so se potem pokazale neke možnost reševanja nekaterih stvari tudi brez kakšnih posebnih pretresljivih reform, dodatnih sredstev in tako naprej. No in to so tam v sklepih tudi naštete abecedirano od teh preprostih stvari, recimo ustanovitev družinskih sodišč, izgleda grozna stvar ampak v praksi se že dogaja, da so nekateri sodniki dejansko brez formalnih odločitev specializirali in je v njihovi praksi, pri njihovem delu, pri njihovih dodelitvah prevladuje ta problematika. Torej zdaj gre samo za tiste, ki to že tako počnejo, da imajo nek drug status, ker ne zahteva ničesar, omogoča pa potem seveda, da se vrstni red, pogostost obravnav in tako naprej bistveno drugače vrsti in uresničuje. Podobno so nekatere rešitve recimo, da bi bil konzilij mnenje konzilija, ki mu je potem težje oporekati kot pa če je samo izrednica(?) in tako naprej.
Torej cela vrsta takšnih, mislim da pozitivnih stari, ki se jih da rešiti zelo preprosto, deloma so celo že v praksi in ker je bil ta posvet maja nekatere stvari so pa tudi po tem že uveljavile. V kolikor pa seveda ne bi dale rezultatov potem pa bi bilo lahko, državni svet bi uporabil svoje pristojnosti, bodisi zakonodajno iniciativo, bodisi zakonodajo iniciativo, pred tem seveda še vprašanje in pobuda in potem naprej.
Tako da, mislim da smo tukaj opravili eno pomembno nalogo čeprav recimo na komisiji, ki je potrjevala te sklepe se je pojavil en državni svetnik, ki je imel pomisleke. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Jan. Želi besedo predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo invalide? Izvolite kolega Šuštaršič.

      BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bi samo to poudaril, da je bilo v komisiji tudi okoli teh priključkih nekaj odprtih strokovnih dilem vendar se je na koncu komisija premaknila do takšnih zaključkov, da .../Nerazumljivo./... zelo, kot bi rekel, kvalitetno. Bistveno ste pa že vi pojasnili.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. Želi predstavnica Vlade besedo, gospa Alenka Pavlovec? Izvolite.

      ALENKA PAVLOVEC: Vse skupaj vas pozdravljam. Jaz bom zelo kratka.
Jaz vidim obe temi, to in prejšnjo, pravzaprav povezani med seboj, ta tema je povezana tudi z nasiljem, ki je in sem zelo vesela, da je prišla pobuda za tovrstno obravnavo otrok. Dodala bi samo to, da mogoče v točki 4. kjer je zapisano, da je staršem potrebno ponuditi možnost meditacije dodatnega izobraževanja in strokovne psihoterapevtske pomoči se mi zdi zelo pomembno, da bi pravzaprav psihoterapevtska pomoč se začela že precej prej. Zato, ker res je kar tukaj notri tudi piše, da marsikdaj verjetno ne bi prišlo do ločitve, če bi se družina ustrezno obravnavali. V Ameriki imajo družinskega psihoterapevta, ki je zaposlen na šoli, ker imajo s tem dobro izkušnjo.
In druga stvar, ki mislim da je pomembna pri izobraževanju strokovnjakov, da bi morala biti usmerjenja izobraževanja tudi v, kako naj temu rečem, v prepoznavanje razlikovanja med starševstvom in partnerstvom in to posredovanje staršem se mi zdi zelo pomembno že prej zaradi tega, ker marsikdaj je takrat, ko je postopek ločitve so tako prizadeti, da ljudje niso sposobni več, če tega nimajo že prej, da niso sposobni teh dveh vlog razmejiti in to povzroča silno trpljenje otrokom. Tako da mogoče v temu delu.
Pa še to, strinjam se, da bi na šolah morali usposobiti učitelje, to je zelo pomembno, vidim pa v lastni, bom rekla iz lastnih izkušenj, da je pa potrebno tudi marsikje drugje precej bolj delati s straši ker velikokrat se da, pravzaprav poudarek na šolo. Šola oziroma izobraževalni sistem je območje, tam se starše tudi najlažje dobi vendar pa mislim, daje to premalo in da bi bilo potrebno marsikje še drugje to poriniti in da bi bilo dobro tukaj nekako skupaj stopiti, ker drugače bo zadeva parcialno in ne bo pomagalo. Hvala lepa.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa Pavlovec za vaša pojasnila in opozorila. Želi še kdo besedo? Ja, kolega dr. Jan, izvolite.

      DR. ZOLTAN JAN: Smo veseli, da se je predstavnica Vlade tako potrudila in našla čas da nas obišče in sodeluje z nami. Dejansko to je zdaj ena dimenzija, tista 4. točka je bila tam bolj mišljena, da naj bi se svetovalne službe, to je pa lastnost slovenskega šolstva s katero se lahko ponaša v mednarodnem prostoru, naj bi bile razbremenjene in odprle tudi to dimenzijo svojega dela, v tej stvari.
Drugače pa je bila prisotna tudi ta ideja o kateri je sekretarka tudi debatirala, da se je potrebno spominiti kako se je včasih že na temu področju delalo. Zdaj ima Rimskokatoliška cerkev obvezno izobraževanje pred sklenitvijo zakona in je za pohvaliti. To ni samo versko, o zakramentu in tako naprej ampak je tudi zdravnik zraven in tudi pravnik. Včasih je bilo tudi pri državi to, pred sklenitvijo zakonske zveze so bili tečaji, obvezni pa so bili pred ločitvijo. Pred postopkom ločitve, pred razpisano obravnavo so bili zakonci trikrat povabljeni na pogovor, so se odzvali, se niso odzvali ampak vsaj poskus je bil. In tam je bilo potem pojasnjeno, se je bilo potrebno zmeniti kdo je kupil to žlico in kdo bo delil ta pribor in otroka seveda zraven. Tako da tukaj je pojasnilo.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa dr. Jan. Ta žlica z otrokom je bila... Želi še kdo razpravljati? Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog sklepov kot ste jih prejeli.
Kdor je za predlagane sklepe naj prosim glasuje z zelenim kartonom. (26 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV POSVETA ZAŠČITA AVTORSKIH PRAVIC, PISATELJEV, PREVAJALCEV, REKTORJEV IN DRUGIH USTVARJALCEV NA PODROČJU LEPOSLOVJA, HUMANISTIKE.
Poročilo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport s predlogi zaključkov in predlog sklepov Državnega sveta ste prejeli.     
Želi poročevalec Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport pojasniti stališče komisije? Izvolite kolega Peršak.

      ANTON PERŠAK: Danes so ustvarjalci s področja kulture že drugič na tapeti.
Rad bi na začetku mogoče tri poudarke povedal. Prvi je poudarek, da v Ustavi Republike Sloveniji piše, da se ta država utemeljuje s kulturo in zagotavlja posebno skrb zanjo. Se pravi, da je kultura tu povzdignjena kot sam temelj državnosti iz česar bi bilo mogoče sklepati, da ta država seveda, ker vsaka država si želi svoj temelj ohraniti trden in sposoben, da bo za ta temelj nenehoma skrbela in vlagala vanj in ga obnavljala in tako naprej.
No, drugo dejstvo je, da je založništvo, če govorimo zdaj o knjigi. Založništvo je pri nas razumljeno kot predvsem tržna dejavnost po drugi strani se pa seveda potem v kontekstu tistega prvega dejstva, ki sem ga omenil, postavlja vprašanje odgovornosti založništva in založnikov za to, da skrbijo za ta temelj državnosti. Tu se nemalokrat zgodi, da pri založništvu, pri delu na srečo nikoli pri vsem, prevladajo izrazito tržni pogledi kar pomeni, da se zalagajo oziroma izdajajo knjige ali pa glasbeni nosilci zvoka katerih edini kriterij je prodajnost, kako se bodo prodajali in drugič, da se poskuša vse tiste stroške potem zreducirati v čim večji možni meri, tudi se pravi avtorske stroške in tako naprej.
No in tretji dejavnik smo avtorji. No in na nas so, najprej so se obrnili na dr. Jana, s tem na Državni svet, opozorili nekatere izmed skupin avtorjev, da prihaja v kar pomembnem delu založništva do zelo hude diskriminacije, če lahko tako rečemo, avtorjev in to tudi na račun države, ki skrbi za svoj temelj. Država namenja za izdajanje knjig subvencije, te subvencije naj bi v principu bile namenjene za stroške avtorskih honorarjev in tako naprej in prihaja do tega, da založniki celo do sklepanja dvojnih pogodb, da se sklene ena pogodba ki se potem pokaže ministrstvu, ki nadzorni organ v temu smislu tudi. Potem se sklene pa še ena za znatno nižji znesek, ki ga potem dejansko dobi. Zlasti se to dogaja prevajalcem pa nekaterim drugim soavtorjem. Prihaja pa tudi do tega, da se nekaterih sodelavcev sploh ne obravnava več kot soavtorje oziroma avtorje, se jih niti ne piše v kolofone, tako imenovane in tako naprej, zlasti lektorje in tako naprej.
No, dogovorili smo se za posvet, ki je bil potem .../Nerazumljivo./...  na katerem se je cela paleta... No zdaj ne bom ponavljal tega kar ste lahko prebrali, predlogov kako ta vprašanja sanirati. Zdaj, najbrž se tudi marsikomu v tej dvorani zdi, daje to spet ena takšnih specifik tipičnih slovenskih elementacij, ko pisatelji in pesniki kar naprej jamrajo in govorijo kako se v Sloveniji nam veliko slabše godi kot kje drugje. To je ena žalost pravzaprav eno dejstvo. Mi, vsaj danes poznamo celo vrsto držav v katerih se ta vprašanja in to državo kjer še zdaleč ni takšen problem preživeti kot avtor, naj bo pisatelj, pesnik ali glasbenik kot je to v Sloveniji. V Sloveniji je to problem zaradi majhnega trga. Najbrž ste že slišali da tako država, da recimo država Velika Britanija kjer je trg za ustvarjalce na področju pisanja besede tako rekoč neizmerno. Ne pozna davka na knjige recimo oziroma pozna nično stopnjo davka na knjigo kar je bolj pravilno rečeno. To kar je v Sloveniji na žalost od osamosvojitve dalje ne velja več. Prej vsaj za tako imenovano kakovostno knjigo ni bilo davka.
Najbrž ste marsikdaj slišali za sisteme kot so na Finskem, Norveškem, Švedskem kjer so te pravice ali pa materialne možnosti, zlasti kakovostnih avtorjev neprimerljivo boljše urejene kot v Sloveniji. Neprimerljivo! Tako da se bi lahko po tem samo zgledovali.
Končal bi pa mogoče s tem, da bi vas nekako poskušal prepričati, da pomen tega o čemer govorimo... Dejstvo je, da tudi v okviru Evropske unije, zlasti zadnja štiri, pet let nastaja, se politika kar zadeva vprašanja kulture, radikalno spreminja. Evropska unija danes prepoznava ali pa že nekaj let ,področje kulture kot tisto področje, ki tudi na evropski ravni lahko predstavlja polje neke identitete, integracije, polje, ki spodbuja pripadnost in ogromno sredstev pravzaprav začenja Vlada v to področje in drugo je seveda kultura, glede na tudi prejšnje teme, kot dejavnik socialne kohezije. Kar je tudi v nekaterih okoljih v Evropi že veliko bolj prepoznano, kot pri nas. Hvala.

      PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak. Želi še kdo drug besedo? Če ne, zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepov, kot ste jih sprejeli.
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagane sklepe sprejel.
Približujemo se zaključku. Ugotavljam, da smo današnjo sejo uspešno pripravili. Dovolite, da se še enkrat zahvalim za možnost dela v tako pozitivnem delovnem okolju gospodu županu. .../Aplavz./... Zahvaljujem se za dobro pripravo. Upam, da s tem izražam našo skupno oceno sekretarju in ekipi Državnega sveta. Kajti priprava te seje je posebej zahtevna v dislociranih pogojih. Hvala lepa. .../Aplavz./... Zahvaljujem se vam za konstruktivno delo.
Naslednja seja bo predvidoma 21. januarja. Preden zaključim sejo, ura je 13.30, bi vas še enkrat želel opozoriti, da nadaljujemo s kosilom v gostilni Pezdirc, Metliška cesta 11, Semič. Gostitelj bo predsednik uprave Zavarovalnice Tilia, d.d., gospod Andrej Kavšek. Potem degustacija semiških penin v kleti semiške penine v Semiču, kjer bo naš gostitelj direktor poslovne enote Vzajemne, Novo Mesto, gospod Stane Vidmar. Potem pa nas pričakuje županja Metlike in poslanka v Državnem zboru, gospa Renata Brunskole in direktor Kmetijske zadruge Metlika, gospod Jože Cajnar v vinski kleti Kmetijske zadruge Metlika v Metliki, kjer bomo poskusili drobce odličnih belokranjskih vin. Hvala lepa.

      (Seja je bila končana 12. decembra 2008 ob 13.30.)