Magnetogram 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(21. maj 2008)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je začela ob 13.01 uri.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane državne svetnice, svetniki, spoštovani vabljeni! Prosim, da zasedete svoja mesta. Pričenjam 7. sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51.a člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo se je opravičil mag. Dušan Črnigoj. Na sejo so bili vabljeni gospod Milan Petek, poslanec v Državnem zboru, gospod dr. Andrej Bajuk, minister za finance k 3. točki, gospa Zofija Mazej Kukovič, ministrica za zdravje k 4. točki, gospod mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, predvideni razširitvi dnevnega reda s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Po sklicu seje sem obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda Franceta Cukjatija in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo.
S sklicem ste dobili tudi predlog dnevnega reda. 1. - Odobritev zapisnika 6. seje in odobritev zapisnika 4. izredne seje. 2. - Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov. 3. - Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini. 4. - Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev. Predlogov za umik ni. Predlagam pa, da dnevni red seje razširimo s točko - Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta.
Najprej bomo glasovali o razširitvi dnevnega reda s točko - Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta. Prosim? .../Oglašanje iz klopi./... O razširitvi, da. O tej razširitvi najprej, potem pa o eventualno drugemu predlogu razširitve ja. Zaenkrat imamo še en predlo o razširitvi, o katerem se bomo odločali za tem. Torej prosim, da najprej prijavite prisotnost. (26 članov.) Glasujemo o razširitvi dnevnega reda s točko - Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta.
Kdo je za? (25 članov.) Je kdo proti? (2 člana) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlog razširitve dnevnega reda sprejet.
Potem imamo predlog s strani interesne skupine delodajalcev, da dnevni red seje razširimo s točko - Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Prehajamo na odločanje o tem predlogu razširitve. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. Bomo ponovili. Anuliram prijavljanje prisotnosti. Ponovno odpiram prijavo prisotnosti. (33 članov.)
Kdo je za razširitev dnevnega reda s prej napovedano točko? (23 članov.) Je kdo proti? (4 člani.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Predlagam torej naslednji dnevni red. 1. - Odobrite zapisnika 6. seje in odobritev zapisnika 4. izredne seje. 2. točka - Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov. 3. točka - Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini. 4. točka - Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. 5. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah in 6. točka - Predlog sklepa o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (34 članov.)
Kdo je za? Zopet ne dela. Prekinjamo glasovanje. Anuliramo zaradi protesta v nedelovanju. Ponovno ugotavljamo prisotnost. (35 članov.)
Kdo je za dnevni red? (33 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (1 član.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

 

               Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE ODOBRITEV ZAPISNIKA 6. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.
Dobili ste ga z elektronsko pošto, pisnih pripomb na zapisnik 6. seje nisem prejel in predlagam da o njem glasujemo. Ugotavljamo prisotnost. (32 članov.)
Za? (32 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam da je zapisnik 6. seje Državnega sveta sprejet.
Odobritev zapisnika 4. izredne seje, prejeli ste ga z elektronsko pošto. Pisnih pripomb nisem prejel zato predlagam, da preidemo na odločanje, ugotavljam prisotnost. (32 članov.)
Za? (27 članov.) Proti? (1 član.)... Napaka, anuliramo glasovanje. Ponovno ugotavljam prisotnost. (34 članov.)
Za? (32 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (1 član.) 
Ugotavljam, da je zapisnik 4. izredne seje Državnega sveta sprejet.

              Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca glede zagotavljanja zdravstvene in socialno varstvene obravnave po zaključenem zdravljenju v bolnišnici. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Hvala lepa. Želi kdo drug besedo? Zaključujem razpravo in predlagam, da Državni svet sprejeme sklep: Državni svet Replike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da vprašanje prebere in na nanj odgovorita. Ugotavljamo prisotnost. (34 članov.)
Za? (33 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.   
Prejeli ste zahtevo državnega svetnika Mateja Arčona za dopolnitev odgovora Ministrstva za kulturo glede spremembe statusa gledališča SNG Nova Gorica. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Ni potrebno? Želi kdo drug besedo? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (34 članov.)
Za? (25 članov.) Ne deluje? Bomo ponovno anulirali glasovanje in ponovili z upanjem, da bo sedaj sodelovalo.
Torej najprej prosim, da prijavite prisotnost. (34 članov.) Morda bi bilo koristno, da malo počakate ko napovem kaj bomo odločali tisti trenutek pa potem pritisnete.
Kdo je za? (35 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste zahtevo državnega svetnika Jožeta Koržeta za dopolnitev odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Ne. Želi kdo drug besedo? Če ne prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (32 članov.)
Za? (28 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Želi kdo drug besedo? Če ne prehajamo na odločanje. Ugotavljam prisotnost. (30 članov.)
Za? (32 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržan? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Mateja Arčona glede sanacije namakalnega sistema vogršček. Želi predlagatelj podati obrazložitev? Želi kdo drug besedo? Prehajamo na odločanje, prosim da prijavite prisotnost. (33 članov.)
Za? (27 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana za takojšnjo prodajo oziroma oddajo odplačni najem praznih stanovanj, ki niso predvidena za dodelitev pripadnikom stalne sestave slovenske vojske. Obveščam dr. Jan, da sem pobudo dodelil v obravnavano Komisiji za državno ureditev. Na klop ste prejeli pobudo državnega svetnika Toneta Peršaka v zvezi s ceno pitne vode. To pobudo sem dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Državni svetnik Boris Popovič je na 6. seji Državnega sveta podal pobudo za razpis referenduma za ustanovitev enotne primorske pokrajine. Pobudo sem dodelil v obravnavo Komisiji za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo je obravnavala skupaj s predlogom skupine poslancev za razpis posvetovalnega referenduma na območjih pokrajin v Sloveniji.
Glede na to, da Državni svet v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ne more zahtevati od Državnega zbora, da razpiše posvetovalni referendum, je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj posredovala matičnemu delovnemu telesu Državnega zbora pobudo, da se v predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o območjih pokrajin v Sloveniji ki ga je podala skupina poslancev referendumska vprašanja ustrezno dopolnijo, da bodo imeli volivci na območju severno primorske in južno primorske pokrajine tudi možnost izjasniti se o ustanovitvi enotne primorske pokrajine na tem območju in da se predlaga obalno kraška oziroma južno primorska pokrajina preimenuje v primorsko pokrajino.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika mag. Blaža Kavčiča glede problematike vračanja nacionaliziranega premoženja na območju Republike Hrvaške za državljane Republike Slovenije. Prav tako tudi odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Marjana Klemenca za dopolnitev osebne izkaznice s podatkom o krvni skupini imetnika. Tudi odgovor Ministrstva za pravosodje na pobudo državnega svetnika Marjana Klemenca za posredovanje v okviru skrbi za nadzor nad pravosodno upravo na področju državnega tožilstva.
Prejeli ste odgovor Ustavnega sodišča Republike Slovenije na vprašaje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996. Tudi odgovor Agencije za trg vrednostnih papirjev na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.
Prejeli ste tudi odgovor Ministrstva za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure o medijski izpostavljenosti osumljencev o predkazenskih postopkih.
Prejeli ste odgovor vrhovnega državnega tožilstva na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba v zvezi z dogodki na kapitalskem trgu v marcu 1996.          
Prejeli ste odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika dr. Janvita Goloba glede ureditve dimnikarske službe in odgovor Ministrstva za okolje in prostor na vprašanje državnega svetnika Marjana Klemenca glede vzpostavitve sistema vračanja potrošne embalaže.
Na vprašanja na katera po preteku tridesetdnevnega roka še nismo prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.
S tem zaključujem točko pobude in vprašanje državnih svetnikov.

              Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI, prva obravnava.
Pri tej točki dnevnega reda so prisotni gospa Irena Erjavec, generalna direktorica z ministrstva za finance in gospa Mateja Vraničar, sekretarka z Ministrstva za finance.
predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 58/08. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije ste prejeli. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa v ložite v pisni obliki.
Sprašujem predstavnika predlagateljev predloga zakona, če želijo besedo. Gospoda Petka poslanca sicer ne vidim tukaj. Želi besedo predstavnik Vlade Republike Slovenije? Izvolite.

              IRENA ERJAVEC: Najlepša hvala za besedo, najlepše pozdravljeni vsi skupaj.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Če dovolite, gospa Irena Erjavec ne?

              IRENA ERJAVEC: Ja moje ime je Irena Erjavec.
Skupina poslancev Državnega zbora s prvopodpisanim gospodom Milanom Petkom je 23. 4. 2008 vložila v prvo obravnavo predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o dohodnini. V navedenem predlogu zakona je predlagana dodatna olajšava in sicer za rešitev stanovanjskega problema v obliki zmanjšanja letnega zneska odmerjene dohodnine oziroma tako imenovanega davčnega kredita. Olajšava bi se prvič upoštevala pri odmeri dohodnine za leto 2009. Ministrstvo za finance v zvezi s tem predlogom podaja naslednje mnenje.
Prvič. Predlog ni primeren s stališča informativnega izračuna dohodnine. Kot vemo, z reformo sistema dohodnine, ki je bila uveljavljena s 1. 1. 2007 je bila opravljena tudi sprememba o sistemu olajšav in sicer z namenom, da bi se sistem poenostavil. Poenostavitev sistema olajšav pri dohodnini, ki se je odrazila v ukinitvi olajšave za različne namene in olajšave za razrešitev stanovanjskega problema je bila potrebna zaradi uvedbe tega prej navedenega informativnega izračuna dohodnine. Tega je bilo namreč smiselno uvesti ob predpostavki, da v sistemu dohodnine ni več tako imenovanih standardnih, nestandardnih davčnih olajšav. To je tistih, ki jih je potrebno dokazovati in uveljavljati s tem šele po poteku leta v zvezi z odmero dohodnine. V veljavnem sistemu dohodnine so tako ostale le standardne olajšave, ki jih je mogoče priznavati tudi brez posebnega dokazovanja s strani zavezanca oziroma na podlagi podatkov o katerih poročajo izplačevalci in iz drugih uradnih evidenc, iz katerih davčni organ pridobiva podatke. V splošnem namreč velja, da je davčni sistem, ki vsebuje standardne olajšave veliko bolj enostaven, bolj pregleden in s tem tudi cenejši za izvajanje. Ponovna uvedba olajšave za rešitev stanovanjskega problema, ki jo je potrebno dokazovati in sicer pri davčnem organu ob letni odmeri dohodnine na podlagi dejansko izplačanih zneskov bi tako pomenila ponovno zapletanje davčnih postopkov in odmere dohodnine ter s tem korak v nasprotni smeri, kot je bil storjen z uvedbo informativnega izračuna dohodnine.
Drugič. Predlog prav tako ni primeren s stališča oblike olajšave. V veljavnem zakonu o dohodnini je namreč uveljavljen sistem standardnih olajšav, ki so določene v obliki zmanjšanja davčne osnove. V splošnem so davčne olajšave lahko določene v obliki, ki zmanjšuje davčno osnovo ali v obliki, ki zmanjšuje davčno obveznost, torej davek oziroma v obliki tako imenovanega davčnega kredita. Uvajanje davčnega kredita samo na določenem segmentu olajšav bi pomenilo pomembno sistemsko spremembo in ponovno zapletanje sistema.
Poleg tega se pojavlja vprašanje v kolikšni meri bi zavezanci lahko koristili navedeni davčni kredit v davčnem letu. To bi lahko pomenilo tudi prenose koriščenja davčnega kredita v naslednja davčna obdobja. Kar pa je zopet postopkovno in posledično tudi administrativno zelo zahtevno in bi pomenilo novost. Saj v sistemu olajšav za dohodnino doslej niso bile določene olajšave, ki bi jih bilo mogoče prenašati v naslednje obdobje tudi iz razloga administrativne zahtevnosti postopkov.
Nadalje. Predlog ni primeren s stališča uvajanja možnosti uveljavljanja olajšave že pri akontaciji dohodnine. Uvajanja možnosti koriščenja davčnega kredita že na medletni ravni oziroma na ravni akontacij dohodnine. Kar pomeni že pri izplačevalcu dohodka iz zaposlitve oziroma na ravni dohodka iz dejavnosti ni sprejemljivo, saj mora zavezanec upravičenost do uveljavljanja olajšav najprej dokazati in nato šele uveljavljati. Dokazovanje na ravni izplačevalca dohodka pa ni sprejemljivo, ker gre za postopke, ki sodijo v pristojnost davčnega organa in ne izplačevalca.
Poleg navedenega ima predlog zakona določene vsebinske in pravnotehnične nejasnosti oziroma pomanjkljivosti. Predlagani zakon bi po ocenah povzročil tudi izpad dohodkov iz naslova dohodnine in sicer med 20 in 30 milijonov evrov v letu 2009.            Glede na navedeno Ministrstvo za finance ugotavlja, da predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini ni sprejemljiv tako iz sistemskih in proračunskih razlogov, kot tudi zaradi vsebinskih in pravnotehničnih pomanjkljivosti in zato meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance besedo? Izvolite kolega mag. Stojan Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo predsednik. Spoštovani. Kot predsednik komisije povem, da smo z večino glasov ocenili, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo kljub vsem resnim pomislekom stroke, ki je bila prisotna s strani Ministrstva za finance.
Namreč kaj smo ugotovili v razpravi? Da je bila generacija naših staršev deležna poceni kreditov v času izgradnje in reševanja svojih stanovanjskih problemov, ki je v veliki meri potem inflacija razreševala problematiko vračanja teh kreditov. Da je naša generacija bila deležna velikih bonitet pri odkupu družbenih stanovanj v času privatizacije družbenih podjetij in seveda tak zakon, predlog zakona bi bile en pomemben impulz ali pa indic in dokazilo predvsem mladi generaciji, da država razume njihove probleme in jim prisluhne pri razreševanju njihove stanovanjske problematike.
Vsi smo se zavedali, da je ta predlog zakona  en pomembnejši postopek v politiki poenostavljanja obdavčitev vseh davčnih zavezancev pa kljub temu smo ocenili, da je pa morda ta predlog zakona ena od možnosti za odpiranje vrat za nadaljnjo razpravo v zvezi s to problematiko, kako pravzaprav spodbuditi stanovanjsko izgradnjo razreševanja stanovanjske problematike vsem tistim novim generacijam, ki prihajajo, katerim je trenutno stanje na tem področju brezizgledno.
Zato smo se odločili, da ta predlog zakona ob vseh pomislekih, ki smo jih imeli v razpravi kljub temu podpremo in smo ga smatrali za primernega za nadaljnjo obravnavo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Binder. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, prehajamo na ... Se opravičujem. Zdaj seveda odpiram razpravo še za člane Državnega sveta. Želite besedo? Izvolite kolega Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani kolegi, gospa podpredsednica. Da povežem to s pozivom k stališču interesnih skupin. Naj povem, da na interesni skupini za negospodarstvo smo tudi podprli zamisel, ki jo ta predlog zakona predlaga.
Oglasil sem se pa pravzaprav zaradi argumentov, ki so bili tukaj povedani proti. Pa ne gre zdaj za polemiko tu z gospo, ki je te argumente posredovala. Ampak gre preprosto za stališče ministrstva. Vsi argumenti so bili pravzaprav formalne narave. Noben ni bil vsebinske narave. Olajšava, če bi jo Državni zbor sprejel, bi povzročila komplikacije v administrativnih postopkih. To je bistvo argumenta s katerim Vlada nasprotuje in to se zdi, moram reči, precej rigidno stališče. Seveda je mogoče stališče zagovarjati stališče naj bo davčna politika čista, formalno neoporečna, naj ne bo olajšav, ki kazijo davčno politiko, povzročajo izjeme in tako naprej. Rečeno je bilo velikokrat, da davčna politika ni socialna politika, ali pa kulturna politika in tako naprej. Ampak kaj pa je? V principu to točno tudi je glede na svoje rezultate. Politika olajšav, ki se jih poslužujejo mnoge države po svetu celo tako liberalistična kot so ZDA in tako naprej je velikokrat instrument spodbujanja in podpore določenim procesom, določenim slojem ali pa določenim generacijam, kot bi bilo v tem primeru in tako naprej. Zato se mi zdi, da je vztrajati na stališču, da olajšave ne moremo podpreti zaradi tega, ker bi to povzročilo težave pri oblikovanju informativnih izračunov dohodnine, recimo če to vzamem kot argument se mi ne zdi dobro. Se mi preprosto ne zdi argument.
Ne glede na to, da sem bil jaz odločen že prej podpreti ta predlog se mi je zdelo, da to preprosto moram povedati.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala svetnik Peršak. Želi še kdo drug besedo. Mislim, da je najprej kolega Cipot, izvolite, potem Papič.

              RUDI CIPOT: Pri razpravi s to davčno olajšavo, ki jo predvideva predlagani zakon poslanca in se je do nje opredeljevala tudi naša komisija gospodarska mislim, da to prehodno stanje v celoti tudi osebno podpiram. Vendar glede na to, ker je ta pripomba Ministrstva za finance vezana na standardizacijo in nestandardizacijo teh davčnih olajšav, bom verjetno v kratkem pripravil pobudo še z nekaterimi sopodpisanimi. Ker namreč polna usta so nas kako smo pripravljeni v tej državi podpirati mlado generacijo in da mlada generacija je potrebna, da mora se uveljaviti, da mora uveljaviti svoje znanje in da mora imeti tudi ustrezne pogoje. Dejansko ta mlada generacija, ki sedaj prevzema pobudo v naši državi ni deležna nekih posebnih olajšav in moje razmišljanje gre v smeri, da bi za mlade pripravili predlog, da do tridesetega leta, tako kot imamo splošno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, da do tridesetega leta mladi, ki so zaposleni, bi imeli posebno davčno olajšavo, da si lahko pogoje za normalno zaživetje omogočijo. Predvsem tu gre za rešitev stanovanjskega vprašanja.   
V tem primeru bi pokazala ta generacija, tako kot je gospod Peršak povedal, en generacijski odnos do tistih, ki v preteklosti niso imeli možnosti nobenih ugodnosti v tej državi. Ne v fazi tranzicije, v fazi poceni kreditov, niti v drugi obliki. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod svetnik Cipot. Besedo ima svetnik, gospod Papič.

              BOJAN PAPIČ: Sam bom glasoval proti temu predlogu. Se pravi v skladu s stališčem ministrstva in sicer mogoče prav iz tistih razlogov, ki jih je naštel gospod Peršak. Ker mislim, da smo iz enega kompliciranega sistema obračunavanja dohodnine prešli na en čisto jasen, enostaven sistem. Seveda sam se tudi strinjam, da je treba podpirati stanovanja za mlade in podobne stvari. Vendar mislim, da je na razpolago drugih alternativnih možnosti, da lahko ... Moram reči, s tistim delom se seveda ne strinjam, da bo to obremenilo proračun za, ne vem, 36 milijonov. Ker proračun obremenjujemo še z mnogo večjimi neumnosti kot je ta. Ker tu mislim, da gre za pametno porabo sredstev. Vendar sam mislim, da tu obstojajo številne možnosti. Kot so, ne vem, subvencioniranje, obrestne mere. Na konec koncev tudi poenostavljanje in odpiranje zemljišč za novogradnje in podobne stvari. Kajti stanovanjska gradnja je v Sloveniji v primerjavi z razvitimi evropskimi državami med dražjimi in mislim, da bi bilo treba na teh drugih področjih narediti ogromno za dosego tega cilja, kjer smo si verjetno vsi svetniki enotni. Ne bi se pa dotikal tega dohodninskega. Ker se bojim, da bomo nekako, če bomo to tako nesistematsko danes, bo ne vem. Oziroma je dohodnina za študente, jutri bo za kmete, pojutrišnjem bo za obrtnike in tako naprej, da se bomo pač vrnili v čas, ko smo se dejansko več dni ukvarjali z izpolnjevanjem obrazcev za dohodninsko napovedjo in mislim, da je bolje, da to produktivno ali za posel ali pa za prosti čas porabimo ta čas, kot pa za administriranje. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega svetnika Papič. Besedo ima svetnik, gospod Šuštaršič.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz sem drugačnega mnenja, in sicer vidim, da je ta predlog vreden podpore. Namreč ravno včeraj je bil v tej dvorani posvet o odpravljanju revščine. Mislim, da je to resen pojav. Vsi pokazatelji kažejo, da so pojavi revščine neka stalnica v sedanjih ureditvah, državnih ureditvah vseh držav Evropske unije. Med drugim tudi Slovenije in mi moramo iti z nekimi praktičnimi ukrepi.
Ne vem, ne bom se spuščal. Ocena je to absolutno najboljši ukrep ali pa najbolj celovit. Naš kolega je že tako prej omenil, da pripravlja bolj celovit predlog. Ampak vendarle, tu je nek predlog, ki deluje v neko pozitivno smer.
Kar se pa tiče tega argumenta glede sistema pa menim, da v obstoječem sistemu je vseeno nekoliko nekaj izjem in če primerjamo to recimo, takšne izjeme na primer v Nemčiji, v Franciji, bomo ravno tako našli celo vrsto izjem.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega svetnik Šuštaršič. Besedo ima svetnik dr. Mencinger.

              PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovana kolegica in kolegi. Jaz tu v principu podpiram sicer pomisleke ministrstva. Ker je zelo jasno, da davčni sistem mora biti tak, da je osnova široka, stopnja nizka pa nobenih izjem. Vendar se ne glede ... Obenem je pa še nekaj. Če damo nekje olajšave, te olajšave nekdo drug plača. Ali jih plača pravi, ali jih ne plača pravi ne vem. Vendar pa je še vseeno en pomislek, ki ga imam.
Zakon je nekoliko neroden predlog in bi bilo verjetno boljše, če bi šlo na davčno osnovo, ki bi se šele pri prijavi oziroma tisti, ki bi hotel to bi se dalo izpeljati. Moj problem pa je, da to v bistvu pomeni nek veljavnost zakona za nazaj. Ljudje, ki so vzeli kredite, se pravi ta mlajša generacija, jih je vzela pod določenimi pogoji in ta zakon je te pogoje spremenil. Ker v bistvu nekaj obdavčuje kar je že bilo narejeno v preteklosti. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod dr. Mencinger. Besedo ima svetnik dr. Jan.

              DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Tudi jaz podpiram ta zakon preprosto zato, ker dejansko mi nimamo nekih mehanizmov, ki bi pomagali reševati in omogočili reševanje stanovanjskega problema, ki je ključen problem pri mladih družinah. Moram priznati, da res ne razumem razprave kolega Papiča, ki je gospodarstvenik, kako vidi možnost reševanja stanovanjskega problema ob teh ukrepih, ki jih je sam našteval. Če tisto prevedete v tolarje in v okna, ne glede na to, da to bi bilo mogoče napraviti nekoč v bodočnosti. Ampak v oknih, metrih, ploščicah, vse te številke ne pomenijo ničesar. Ker je za eno okno ena mesečna plača profesorja. Tako da vsaj to bi bilo nujno potrebno. Ne glede na to kar je dr. Mencinger povedal, da je to sporna odločitev bila pri zadnji noveli dohodninskega zakona.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo od svetnikov besedo? Če ne, dajem besedo predstavnici Vlade, gospe Erjavec.

              GOSPA _______ ERJAVEC: Najlepša hvala. Morda dve pojasnili glede na razpravo, ki je bila tukaj sedaj. Res smo predvsem poudarjali administrativni vidik. Seveda iz vidika tega, da je potrebno izpolnjevanje davčnih obveznosti, davčnih bremen olajševati. Vendar pa sem ob enem tudi povedala, da se pojavlja vprašanje v kolikšni meri bi davčni zavezanci ta davčni kredit, ki je predlagan sploh lahko izkoristili. Najprej moraš davčno obveznost imeti. Mora ti biti izračunana, mora ti biti naložena. To je en problem in če gledamo v preteklost, v leto 2006, ko smo imeli tako imenovano stanovanjsko olajšavo, seveda z načinom izračunavanja na podlagi zmanjševanja davčne osnove je bila situacija taka, da je bilo v napovedih dohodnine napovedano za 642 milijonov evrov olajšave za te stanovanjske namene. Vendar pa je je bilo dejansko izkoriščene glede na višino davčne osnove, seveda glede na kapaciteto le 84 milijonov evrov. To je tudi podatek, ki ni zanemarljiv.
Poleg tega pa bi tudi jaz rada spomnila na druge politike, na druge ukrepe, ki lahko blažijo stanovanjske probleme mladih družin in sicer potrebno je povedati, da je Vlada povečala subvencije za mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Ob tem ko je ukinila oziroma ko je zakon ukinil stanovanjsko olajšavo pa je bilo tudi stanovanjskemu skladu Republike Slovenije namenjena donacija oziroma so mu bila namenjena sredstva v višini 25 milijonov evrov. Najlepša hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaša pojasnila. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost. (34 članov.) Na glasovanje dajem predlo sklepa, in sicer mnenje k predlogu zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini, prva obravnava, kot ste ga prejeli na klop. Prisotnost smo ugotovili. Prehajamo na glasovanje.
Kdo se strinja? (23 članov.) Proti? (4 člani.) Vzdržani? (6 članov.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.

              Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PLANU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA. Pri tej točki sodelujejo s strani Vlade gospod Darko Žiberna, Ministrstvo za zdravje, gospa Mojca Gruntar, Ministrstvo za zdravje, gospa Marta Ciraj, direktorica Urada za kemikalije, gospod Robert Medved, vodja sektorja za razvoj in koordinacijo na Ministrstvu za zdravje ter gospa Bojana Beovi?, predsednica zdravstvenega sveta.
Predlog resolucije je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, številka 64 letošnjega leta. Obravnavala ga je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo ste prejeli. Prejeli ste tudi predlog sklepa. Predlog sklepa je Državni svet pripravil s pomočjo delovnega posveta, ki je bil 14. maja in ga je organiziral državni svetnik za področje zdravstva, gospod Peter Požun. Na njem so sodelovali številni predstavniki strokovnih poklicnih združenj, združenj bolnikov, sindikatov, zdravstvenega zavarovanja, Inštituta za varovanje zdravja in Ministrstvo za zdravje.
Na delovnem posvetu so bili predstavljeni številni konkretni strokovni predlogi, mnenja in pripombe, ki so služili Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pri oblikovanju stališč. Bistveni poudarki pa so se nanašali na konkretne predloge dopolnitev dokumenta predvsem v smeri, naj bodo v njem jasni cilji, nosilci in roki za izvedbo. Ker je navedeni dokument izjemno pomemben za vse prebivalce Slovenije, tudi želja Državnega sveta, da bi dosegli kar največji družbeni konsenz pri njegovem sprejemanju, predvsem pa njegovo operacionalizacijo in vključitev v vse druge politike.
Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložite v pisni obliki. Sedaj pa najprej sprašujem predstavnike predlagateljev, če želijo besedo. Izvolite gospod Žiberna.

              DR. DARKO ŽIBERNA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje svetniki, gospe in gospodje ostali sodelujoči. Torej hvala za povabilo in priložnost, da povem par besed v imenu Ministrstva za zdravje v zvezi z resolucijo o nacionalnem planu. Torej v Sloveniji smo poznali do zdaj dva taka dokumenta. Eden je veljal v obdobju 1996 do 2000, drugi pa od 2000 do 2004. Na oba dokumenta so imeli številni udeleženci, tudi potem, ko so ga po razpravah in obravnavi v Državnem zboru  seveda številne pripombe, predvsem pa tam da sta bila neuporabna, da so bila neka izhodišča takšna in drugačna, skratka koflotacija različnih stališč, čeprav lahko povem, da sem kot takrat aktivno delujoči v zdravstvenem sistemu dobival v obeh dokumentih ne glede na kritike kar koristne napotke in informacije za svoje delo in prepričan sem, da tudi obstoječi dokument, ki je v osnutku pred vami bo predstavljal podobno koristno izhodišče in napotke za delo v zdravstvenem sistemu v Sloveniji tudi za naprej ne glede na tudi zelo različna stališča.
Torej v obdobju 2004 do danes pravzaprav imamo nek vakuum, ko tega dokumenta, ki je predviden v samem zakonu nimamo veljavno sprejetega in seveda zato je ekipa na Ministrstvu za zdravje si štela za dolžnost, da prisluhne kritikam o vakuum in seveda tudi, da pripravi ta dokument skladno z predpisano proceduro, ki je precej groba in tudi z izkušnjami v evropskem okolju ki niso tako bogate kot bi si sicer mislili. Kar nekaj držav sicer ima podobne dokumente vendar so ti dokumenti izredno strukturno različni med seboj, tudi po obsegu, po vsebinah in načinu pisanja tako da kakšnih velikih vzorov v poenotenju dokumenta seveda ni bilo, na drugi strani pa tudi prej obstoječa slovenska dokumenta sta imela precej različna izhodišča in sestavo tako da dejansko pisci za takšen dokument imajo samo grobe napotke iz zakona brez drugih praktičnih vzorov po katerem bi se takšen dokument dejansko lahko sestavil.
Dokument je precej obsežen in seveda o njem ni moč podati mnenja, če se ga v celoti ne prebira. Na žalost vidimo, da mnogi tudi v fazi priprave so podajali mnenja v nek segment, ki jih je bil zelo zanimal v tistem področju ali področja dela, seveda niso si pa vzeli toliko časa, da bi dokument v celoti prebrali res je, seveda obsežen skoraj dvesto strani, če se ga tiska v malo večjih fontih.
Sam dokument je nastajal in to je prav da veste v zelo intenzivni razpravi številnih udeležencev v zdravstvenem sistemu od januarja pa do konca marca. Torej vsi predpisani po zakonu o udeležencih se pravi izvajanje združenja izvajalcev torej zbornic in seveda Zavoda za zdravstveno zavarovanje so bili seveda aktivni pri tem vendar poleg tega pa še številni drugi udeleženci. Hkrati lahko povem, da smo poleg srečanj z vsemi temi udeleženci, ki so potekale na osebni ravni, ne samo na pisni ali drugi način imeli tudi seveda javno razpravo, prvič za petnajst dni, nato ker je bilo zanimanja zelo veliko smo razpravo podaljšali še za nadaljnjih šestdeset dni in v tem kontekstu dobili menim da 111 pisnih pripomb, ki jih je skupina, ki je to delala upoštevala vsaj v tisti meri kot je bilo seveda možno vendar bi rad povedal, da pravzaprav takšno resolucijo lahko napiše vsak s svojimi očmi kar pomeni, da v Sloveniji lahko napišemo vsaj dva milijona različnih resolucij pri čemer bo vsak o sebi menil najboljše o drugem pa najslabše. In podobno je tudi v kontekstu sprejemanja te resolucije.
Zdaj pa o sami resoluciji. Torej resolucija seveda poleg izhodišč, ki so v samem zakonu seveda upošteva tudi zelo pomembne vrednostne sisteme in napotke, ki so sprejeti v Evropski uniji in seveda tudi v mednarodnih organizacijah, posebej tudi svetovni zdravstveni organizaciji. Torej resolucija dobesedno temelji na teh izhodiščih. Zelo bi poudaril sam moto iz naslova, da je lahko zdravstveni sistem pravzaprav uspešen samo, če so zadovoljni vsi udeleženci v zdravstvenem sistemu. Sodobni pristopi pač onemogočajo zadovoljstvo, če je asimetrija zadovoljstva udeležencev. Pisan je tudi po modernem principu takšnih dokumentov, se pravi poleg uvoda seveda so v njem vizija, poslanstvo, cilji vrednote, strategije in podobne zadeve. Seveda dokument, ker je obsežen ne bi se posebej na teh poglavjih ustavljal in razlagal, ker je to zapisano. Zelo pomemben poudarek pa kljub vsemu velja, da seveda se zavedamo da uspešnega zdravstva ne bo brez zavedanja vseh udeležencev, posebej pa državljana, da mora v času svojega življenja ne računati samo kaj bo družba, javni viri in tako naprej naredila za njegovo zdravje ampak tudi kaj bo napravil sam za to svoje zdravje namreč, to je pomembna novost tega dokumenta, seveda osebno odgovornost, da s stilom življenja prehrane izogibanja razvad, primernim gibanjem in tako naprej dejansko lahko odločujoče vplivamo na kakovost življenja zdravstvene izide in seveda tudi na dolžino starosti kot takšne. Torej ta poudarek je v tem dokumentu v Sloveniji novost v tej zgodbi.
V dokumentu seveda boste našli tudi stanje v zdravstvenem sistemu danes med izvajalci in drugimi udeleženci. Torej, kje smo danes. Številni viri podatkov so v njem tako da lahko različnim potem služi kot nek presek stanja danes. Nedvoumno so pa seveda tudi smeri kam naj se zdravstveni sistem razvija v naslednjih petih letih za katerega obdobje to velja tako da tudi te usmeritve so zelo, bi rekel prikazane.
Seveda marsikdo misli, da njegov interes ali nekaj kar ga zanima ni v tem dokumentu. Seveda rekel sem že na uvodu, dva milijona je takšnih ljudi v Sloveniji, ki bo kaj takšnega našlo vendar če bi se upoštevalo vse to potem bi dobili nekako dejansko dokument, ki nima nekoncizne povezave tudi s pripombami kot sem povedal. Seveda so bile vedno poslane v vidiku tistega interesa praviloma pa negledajoč na interese ostalih.
Torej predlagam, da se takšen dokument morebiti s kakšnimi manjšimi popravki podpre. Služil bo pomembno oporno točko v nadaljevanju razvoja slovenskega zdravstvenega varstva in seveda kakovosti skozi njega. Seveda številni posegi vanj z razno raznimi amandmaji pa bodo dejansko naredili dokument nepregleden, lahko na koncu sprejet v neko parcialno zadovoljstvo vendar bo konciznost in osredotočenost dokumenta s tem dejansko izgubljala na vrednosti in bo postal dokument o katerem se bo mnogo govorilo in bo imel malo uporabne vrednosti.
Torej predlagam, da kljub spoštovanju različnih mnenj le poskušamo ohraniti dokument koncizen in da se ga kot takšnega pripelje v veljavo in potem tudi v uporabo. Torej hvala za posluh vsem in .../Nerazumljivo./...

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospodu Žiberna. Čisto tehnično. Gospod kolega Ščernjavič vas lahko prosim, da izključite mikrofon. Slučajno se vam je vključil verjetno. Hvala lepa. Da ne bi kdo slišal kaj nepotrebnega. Želi besedo poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide? Izvolite kolega Peter Požun.

              PETER POŽUN: Gospod predsedujoči, kolegice in kolegi, predstavniki Vlade lepo pozdravljeni. Pravzaprav moramo biti veseli, da imamo v tem sklicu Državnega sveta prvič možnost, da se vsebinsko pogovarjamo o zdravstvenem sistemu v Republiki Sloveniji in na tem mestu velja pohvala ministrstvu, da je ta dokument pripravila.
Ves čas poslušamo, da ni strategij, da ni usmeritev, da ni načrtov in pravzaprav ne glede na to v času kdaj ta dokument nastaja je pomembno, da ta dokument imamo. Dokument predstavlja solidno analizo stanja in pravzaprav tudi usmeritve za vnaprej. Popolnoma je res to, kar je rekel gospod državni sekretar. 2 milijona ljudi, 2 milijona različnih pogledov na ta dokument. Vendar pa lahko rečem, da v času javne obravnave pravzaprav je imela vsa slovenska javnost, strokovna, pacientske organizacije, zavodi  in podobni financerji možnost, da sodelujejo v procesu nastajanja tega dokumenta znotraj tega. Jaz sem tudi izjemno zadovoljen, da na tem posvetu pravzaprav so predstavniki teh združenj v dialogu z ministrstvom že marsikatero zadevo razčistili, ki morda ni bila noter zapisana oziroma se bo lahko dopolnila znotraj tega. Zato seveda dajati očitke, da ni bilo možnosti javne razprave o tem dokumentu, bi na tem mestu bila seveda skrajno neprimerna.
Tisto kar je bilo v razpravah pogosto poudarjeno pa morda potem v resoluciji premalo zajeto je seveda vključeno zdravja vse politike, to kar je usmeritev Evropske unije, tako finančno politiko. Pomembni premiki se dogajajo na sistemu financiranja zdravja. Delež v bruto domačem proizvodu se sicer ohranja. Vendar zaradi upočasnjene gospodarske rasti bodo nominalni zneski tu seveda manjši. Predvideva pa se povečanje prostovoljnih sredstev oziroma sredstev, ki jih dajemo iz svojih žepov v okviru prostovoljnih zavarovanj za dve odstotni točki in tu se bom navezal na kolega Borisa Šuštaršiča. Včeraj na posvetu .../Nerazumljivo./... je bilo to še posebej poudarjeno. Da je v Sloveniji čedalje več ljudi, ki si prostovoljno zavarovanje enostavno ne morejo več privoščiti.
Pomembno bo tudi v nadaljevanju ali pa že v tej razpravi znotraj parlamenta večji poudarek dati delovno-pravni zakonodaji. Slovenija je država, kjer imamo preveč poškodb pri delu, kjer proizvajamo preveč invalidov oziroma pri kateri imamo preveč poklicnih bolezni. Kar pomeni, da je skozi delovno zakonodajo, skozi sistem subvencij in sankcioniranja potrebno z delodajalci doseči, da bodo poskrbeli za delovna mesta na katerih se dela opravljajo. Se pravi dati subvencije tistim, ki skrbijo za delovna mesta in seveda sankcionirati tiste, ki to zadevo ne upoštevajo, proizvajajo poškodbe, bolnike zaposleni, ki potem ostajajo seveda zaradi posledic delovnega mesta na bremenu skupne blagajne.
Pomembna vključenost je tudi v izobraževalno politiko. Kajti rekli smo: "Usmerimo se od bolezni k zdravju." Kar pomeni, da že v najzgodnejša obdobja vključujemo izobraževanja  o zdravi prehrani, zdravem načinu življenja in podobno in tu seveda je tisto kar nekoliko pogrešamo v resoluciji. Se pravi delež ostalih resorjev v Vladi, ki bo moral opraviti svoj delež znotraj tega.
Z zadovoljstvom lahko rečemo, da so v resoluciji nakazani .../Nerazumljivo./... organizacijski ukrepi. Nakazano je, da se bo znal zapreti tudi kakšen oddelek slovenske bolnišnice, če ne bo izpolnjeval svojih pogojev. To seveda bo naletelo na izjemno politično debato. Kajti vsak lokalni interes želi imeti svojo najboljšo bolnico in kar se da največjo. Ampak mislim, da ta zadeva je sigurno ustrezna in primerna. Kajti veliko se govori, da smo v zdravstvu slabo organizirani in da slabo delamo pa bomo verjetno skozi to dobili kakšne rezultate znotraj tega.
Pomemben segment, ki je bil dosežen skozi razprav resolucij je pa tudi reorganizacija v samem načinu obravnave pri kroničnih bolnikih, kjer bomo z nekimi novimi pristopi verjetno te stvari lahko izboljšali znotraj tega. Jaz sem kot že dolgo časa v zdravstvenem sistemu to resolucijo oziroma načrt jemljem izjemno pozitivno, kakor koli že. Daje nam neke usmeritve in pravzaprav vsi se bomo lahko znotraj nje tudi našli in delovali naprej. Še posebej zato, ker je zdravje med Slovenci na prvem mestu po javnomnenjskih raziskavah in pravzaprav je ta razprava priložnost, da to tudi poudarimo pa se od kritikastrstva obrnemo k aktivni politiki. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega svetnik Požun. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Peršak izvolite.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani svetniki, gospa podpredsednica. Interesna skupina za negospodarstvo podpiram mnenje oziroma predlog mnenja, ki je predlagan in se pravi pozitivno stališče do tega plana oziroma do resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva. Razlogi so zlasti trije. Taki makrorazlogi.
Prvi je, da po našem mnenju .../Nerazumljivo./... resolucija oziroma plan daje osnovo za oblikovanje neke konsistentne državne zdravstvene politike. Drugi, daje določena jamstva za ugotavljanje in preverjanje učinkovitosti, primernosti že obstoječih javnih mrež zdravstvenih storitev. Hkrati pa omogoča tudi nadaljnje iskanje ustreznega ravnotežja med ohranitvijo javnega ter da se javni sistem ohrani in hkrati, da se lahko razvija ob tem nek sistem zasebnih zdravstvenih storitev. Nam se seveda zdi posebej važno, da ostane javna mreža dostopna na celem območju Slovenije in da narava sistema ostane v bistvu socialna. Da sistem po svoji naravi ostane socializiran, kot temu rečemo.
Seveda se najbrž da oziroma je mogoče opaziti, da se .../Nerazumljivo./... tako kot je bilo že rečeno, tudi kot je tudi sam državni sekretar rekel, da se da kakšne pripombe dati, da se da kakšni formulaciji kaj očitati. Ampak to so manjše pomanjkljivosti, ki se jih da popraviti. Tisto kar je bistvo je, da daje ta akt, kakršnega smo zdaj štiri leta najbrž zelo pogrešali, daje osnovo za to, da se nekateri popravki lahko naredijo v prihodnjih letih ravno na področju mrež, ki se zdaj praktično niso ali so se pa zelo malo korigirale. Vemo pa, da se stanje v Sloveniji spreminja, da so velike migracije. Sprememb na tem področju pa ni bilo in zato ponekod prihaja do velikih primanjkljajev. Mogoče presenetljivo, tudi na videz zelo razvitih območjih je prišlo do velikih primanjkljajev kar zadeva, recimo, število zdravnikov, število zobozdravnikov in tako naprej.
Druga pozitivna stvar, kakor jo tudi sam, če lahko rečem, vidim je to, da zdaj ta plan vendarle uvaja neke določene norme tudi za tiste področja oziroma nosilce dejavnosti, kjer jih do zdaj ni bilo pa je zaradi tega bilo omogočeno tudi iskanje kakšnih ovinkov, če lahko tako rečem. Mislim recimo na zobozdravnike in tako naprej. Tako da naša ocena v skupini je, da je pozitivno, da predlog je ne glede na to ali kdo najde v njem pomanjkljivosti ali da kdo reče, da v njem kaj manjka. Je vendarle mogoče reči, da tak sistem, tako velik sistem, tako zapleten sistem kot je sistem zdravstva najbrž brez takih podlag v bistvu izredno težko funkcionira in v zadnjih letih se je velikokrat pokazalo, da je to tako. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak. V imenu skupine delojemalcev ima besedo mag. Dušan Semolič, izvolite.

              MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovani. Naša skupina seveda podpira mnenje, ki je oblikovalo matično delovno telo. Vemo pa seveda, da bi bilo bolje, ampak tako je v življenju, če bi resolucijo vendarle sprejemali na začetku nekega obdobja. Kajti prav to, dva milijona ljudi, dva milijona resolucij pripelje tudi do realnega dejstva, da nov parlament ne želi na novo oblikovati neko politiko na tem zelo .../Nerazumljivo./... področju in mislim, da se bo to, žal, ali pa k sreči, odvisno od optike kako gledaš na to, tudi dogajalo. Ampak tukaj imamo in mi smo dali vedeti kaj je v tej resoluciji dobro, nesporno so stvari. Tisto kar pa menimo, da bi lahko naredili vemo, da je pripomba take narave, da žal ne more postati vsebina tokratne te resolucije.
Zakaj v bistvu gre? Mi smo leta 1992 spremenili zdravstveno zavarovanje. Uvedli smo poleg obveznega tudi dopolnilno zavarovanja, prostovoljno, ki pa seveda je sčasoma postalo kar obvezno prostovoljno dodatno zavarovanje. Preprosto je realnost taka, da ti nekatere pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja jih se ne moreš poslužiti brezplačno, če nisi zavarovan preko vzajemnega zavarovanja. Kje je zdaj ta konflikt, problem? Problem je preprosto ta, da velja pri obveznem načelu solidarnosti, kar ni problem, kar je prav, gre za pomembno načelo, pri dodatnem zavarovanju je pa načelo vzajemnosti. Tukaj pa lahko nastane problem. Kajti tukaj so premije drugače oblikovane. Bremenijo vse ljudi enako. Ne glede na to ali imaš minimalno plačo ali pa imaš res visok dohodek, visoko plačo, znesek je isti. Pri obveznem, pri solidarnosti pa je recimo 3%. Torej tisti, ki ima nižjo plačo, da seveda manj. To je pač načelo solidarnosti. Z leti je ta sistem v bistvu res pripeljal do tega, da je to obvezno. Preprosto si ne moreš predstavljati obveznega brez tega dopolnilnega. Ampak v sebi nosi nek krivičen sistem do tistih, ki pač ne morejo slediti dvigom tudi teh premij.
Jaz vem, tudi zdaj smo slišali, to nesporno drži, pomembno je kaj človek sam naredi. Zdrava prehrana. Res, moramo vsi paziti. Premalo pazimo. Ampak verjetno je tudi res, da je neka skupina ljudi, ki ne zaradi neznanja, ampak preprosto zaradi materialnega položaja si ne more privoščiti vsak dan zdrave prehrane. Pa recimo, da še genetika naredi svoje. Med njimi je res velika skupina ljudi, ki preprosto čutijo to vzajemnost kot breme in bi seveda dvignil dve roki za to, da bi okrepili in za to smo mi, da tako opredelim svoj odnos, da bi opravili to prostovoljno dodatno zavarovanje. To naj bo zavarovanje še naprej za nadstandarde. Res za tisto, kar si neka skupina ljudi k sreči lahko privošči. Zakaj pa ne. Medtem ko bi pa pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez doplačil, brez zavarovanj v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje.
Mi menimo, da bi to v bistvu bil še cenejši sistem. Zaradi tega, ker smo za to, da bi v tem primeru razumljivo dvignili .../Nerazumljivo./... stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje. To bi bil manjši pritisk na standard ljudi o katerih govorim pa upam si reči, tudi ceneje. Kajti ves ta aparat, ki živi, dela na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je drag aparat, stane. Je nujno potreben. Nočem niti podcenjevati njihovega prispevka. Ampak to je velik strošek. Imamo pa na drugi strani zavarovalnico z obvezno, ki ima že aparat, je tukaj in mi menimo skratka za nek razmislek. Ne v tej resoluciji. Jaz vem, da to kar govorim presega vsebino in domet tega. Ampak ponavljamo, ker mislim da bo pa kdaj vendarle prišel trenutek v Sloveniji, da bomo potegnili ročno zavoro pri teh zavarovanjih.
Še to. Mi tudi menimo, da pač ker ne moremo čez noč odpraviti to vzajemno zavarovanje, da bi vsaj preprečili, da se sredstva iz tega prelivajo v dobičke, v dividende tudi. Ta sistem tudi je. Menimo, da to ni dobro. Tukaj bi morala biti velika ločnica med obveznim, javnim, krepiti moramo, ne samo ohranjati, krepiti ta zdravstveni sistem. Na drugi strani je pa tisto, ki je tudi realnost, da se tisti, ki pa lahko, hvala bogu jih je nekaj, ni malo, se dodatno zavarujejo. Da ko nastane bolezen pač imaš nek standard, ki ga glede na svoj življenjski stil in slog tudi pričakuješ.
Torej to tako jemljite kot diskusijo, tisto kar je za vas verjetno pomembno, mi podpiramo pripombe komisije, podpiramo in to je mislim da v tem trenutku za vas najpomembnejše.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Ozimič želite besedo v imenu interesne skupine ali... Izvolite, imate besedo.

              MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo.
Torej interesna skupina lokalnih interesov je seveda obravnavala to mnenje. Tudi to je za lokalne interese pomembna tematika kajti lokalna samouprava se seveda ukvarja tudi z zdravstvom na primarni ravni in predlog te resolucije o nacionalnem programu zdravstvenega varstva lokalni interesi podpirajo kot usmeritev za neko smer razvijanja razvoja tega področja v naslednjih letih seveda podpira pa lokalna interesna skupina tudi te pripombe, ki so zabeležene v mnenju in seveda pričakujemo, da jih bo predlagatelj ustrezno preučil in nekako tudi poskušal upoštevati. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Slišali smo mnenje interesnih skupin. Odpiram razpravo za svetnike. Prijavil se je svetnik kolega Šuštaršič, izvolite.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovani. Tudi osebno izražam zadovoljstvo, da Državni svet zavzema pozitivno stališče do tega pomembnega javnega dokumenta.
V vladnem svetu za invalide smo imeli dve zelo obširni razpravi in glede na to, da smo oblikovali nekaj zelo konsistentnih pripomb in da so predlagatelji bili v veliki meri odzivni na te pripombe ugotavljam, da predlagatelji si iskreno prizadevajo izoblikovati neki dokument, ki ima v tem trenutku neko uporabno vrednost. Jasno je, da pri oblikovanju državne zdravstvene politike bo verjetno prišlo še do marsikaterih dopolnilnih pogledov, argumentov in tako naprej ampak vendarle takšen dokument je zelo pomemben in tudi omogoča, bi rekel bolj racionalne razprave v prihodnje glede zdravstvene politike.
Posebno vrednost vidim v tem, da ta dokument posebej na novo uvedel področje medicinske rehabilitacije kajti zdravstvena stroka oziroma medicina dosega v zadnjih letih lepe rezultate pri preživetju nekdanjih smrtnih poškodb ali bolezni vendar ti ljudje brez medicinske rehabilitacije nekaterih novih ukrepov bodo seveda ostajale nekje na obrobju družbe, lahko bi celo rekel v neki zelo takšni grobi primerjavi, da jih zlagamo na obrobje, recimo primer so to ljudje z hudimi parezami po na primer možganski kapi. Tu je absolutno nujno, da z medicinsko rehabilitacijo naredimo vrsto ukrepov, da ti ljudje dobijo možnosti funkcionalnega usposabljanja in seveda da tudi opravljajo naprej neke smiselne človekove socialne vloge.
Posebej smo zadovoljni tudi to, da je od prvotnega teksta tega dokumenta, so bili uvrščeni tudi medicinsko tehnični pripomočki. Ne vem za razlog zakaj je bilo prvotno to izpuščeno ampak medicinsko tehnični pripomočki so neizogibna sestavina sodobne medicine, nekateri direktno vplivajo da človek lahko naprej funkcionira s svojimi, bi rekel fiziološkimi mehanizmi, drugi pripomočki kot recimo v mojem primeru pa lahko ponovno funkcioniramo v socialnem in fizičnem okolju. To je ponovno uvrščeno in tako je prav in tudi prav je, da država na tem področju vendarle po mnogih desetletjih oblikuje neko konsistentno politiko.
Zdaj okoli tega dokumenta seveda so tudi .../Nerazumljivo./... mnenja, jaz bi se na njih odzval v tem smislu, da je to verjetno razprava, bi zreduciral na to področje koliko naj bo to področje koliko naj bo to naše zdravstvo še naprej socializirano. Osebno se zavzemam, da naj bo socializirano zdravstvo kajti če hoče takšna država z dvema milijonoma tekmovalna v sodobni Evropski uniji mi moramo imeti učinkovito zdravstveno politiko, ki je komplementarna tudi v razmerju do socialne politike. In neka usmeritev v strogo ali pa bi rekel ekstremno zavarovalniško politiko prav gotovo ne bi prinesla nekih, bi rekel ugodnih rezultatov.  Torej jaz sem prav vesel, da zavzemamo pozitivno stališče do tega, hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega svetnik Šuštaršič. Besedo ima svetnik dr. Andrej Rus

              DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa za besedo spoštovani prisotni.
Pred seboj imamo mnenje, resolucijo ki smo jo prebrali in pa mnenje pristojne komisije, ki je dolgo sedem strani. Jaz sem prepričan da ne bomo sprejeli nobenega sklepa o resoluciji ampak da se bomo opredeljevali do tega mnenja. Jaz upam da smo vsi to mnenje podrobno prebrali, rad bi se zahvalil posebej gospodu Požunu, ki je naredil več kot je sicer običajno in to je bilo izredno produktivno, speljal je ne samo produktivno sejo, pomagal voditi sejo tega pristojnega telesa ampak tudi speljal posvet o resoluciji kjer so se oblikovale pripombe in pa ki so osnova tega mnenja. Teh sedem strani močno spreminja naravo resolucije in ko se bom opredeljeval, kljub temu sem kritičen do resolucije bom glasoval za to mnenje, ker mislim da to mnenje v marsičem spreminja naravo resolucije in jo usmerja na pravo pot. Kako pa to speljati je pa, ne vem če bo lahko ministrstvo to v tem mandatu še končalo, ker to pomeni še več javne razprave, ogromno dodatnega .../Nerazumljivo./... tako da prosim, ko se kolegi opredeljujete za mnenje, si res poglejte kaj to mnenje vključuje resne, zelo resne pripombe.
Jaz bi se rad odzval na ne toliko na diskusije, ki so bile danes ampak bi rad opozoril na eno zadevo in sicer radi pohvalimo če je kaj dobrega in ta resolucija ni slaba kot dokument o zdravstvu in o zdravstvenem sistemu, ampak to ni plan! Tudi to ni koncizen dokument in tukaj pa sem mogoče polemičen z vami, s temi besedami ste zaključili, nočemo preveč amandmajev, ker bo dokument izgubil konciznost. Slabost tega dokumenta je v naslednjem; poglejte v ustavi smo zapisali, da smo socialna država, v strategiji govorimo o ohranjanju javnega zdravstva plan gre pa že v popolnoma drugo smer. Jaz mislim tukaj ali damo institucionalno zelo divergentni, da enostavno v izvedbenih dokumentih zastavljamo strateške cilje, v strateških ciljih govorimo o konkretnih načrtih, ta plan ni koncizen ima preveč; ima posnetek stanja, ima strateške usmeritve ima ad hoc reakcije na posamezne probleme, prepogosto pa nima značilnosti plana kar pomeni torej cilj, to so instrumenti in to so pričakovani rezultati. Še zlasti na rezultatih in če boste pogledali mnenje pričakovanih rezultatov še zlasti na tej točki ta plan ne prinaša nekih jasnih opredelitev, ki bi predstavljal zavezo konkretnim izvajalcem zdravstvene politike kaj šele zavezo izvajalcem zdravstvenih storitev. Konkretno, če bi bil jaz zdaj direktor bolnice bi vzel plan in bi rekel, tako razmišljajo na ministrstvu, hvala bogu, mi smo pa rešeni ker se za nas nič hudega ne pripravlja, ne pričakujemo nobenih večjih sprememb. To ni dobro za plan. Za plan tudi ni dobro, da ga piše ena vodstvena garnitura za drugo vodstveno garnituro.
To je kritična točka tega plana in še vedno je čas za ministrstvo, da naredi v bistvu dosti razumno gesto in reče pripravili smo resolucijo, namen te resolucije je, da jo damo v roke Vladi ki bo septembra prevzela vodenje države, lahko da bo to ista ekipa, lahko da drugačna, naj oni naredijo zavezo naj oni opredelijo cilje in to tudi izpeljejo namreč jaz imam zelo rad pa marsikdo, vsaj kolegi vedno poudarjajo, jaz imam zelo rad, da se izognemo nekim splošnim diskusijam ta Vlada dela dobro, ta Vlada dela slabo, konkretno to ministrstvo dela dobro ali slabo na podlagi nekih posplošenih vtisov, na podlagi nekih nabav operacijskih miz nam gre pa za zdravje in operacijske mize nam pa odnos do zdravstvene politike in do ministrstva definira. To ni normalno, hočemo neke opredeljene cilje potem pa doseganje ciljev. To je ta dolgočasni del izvršne oblasti kjer si cilje zastaviš potem pa ljudje gledajo tako daleč si, tako daleč si, tukaj si presegel in se potem daje, veste v osnovni šoli dajemo ocene in takšne ocene dajemo tudi v politiki in bolj kot so plani jasni bolj dolgočasne in bolj temeljite so te ocene, manj je politiziranja znotraj tako pomembnih sistemov kot je zdravstveni sistem kar pa mislim, da po vseh teh debatah in konfliktih v zdravstvu postaja jasno vsem polom in vsem udeležencem v zdravstvenem sistemu, nočemo politiziranja, hočemo uspešen in učinkovit sistem. Tukaj mislim, da se je konvergenca zgodila v zadnjih štirih letih.
Rad bi vas opozoril še na ene konkretne zadeve in sicer odprta v tem planu... V resoluciji v planu ostajajo odprta tri zelo pomembna vsebinska vprašanja. Na eno je opozoril gospod Semolič, ki je rekel, poglejte ni prave analize problema financiranja zdravstva ampak je lahkotna ugotovitev, da bomo povečali zasebne izdatke. Govor je o povečevanju dostopnosti, mi vsi vemo, da ko povečuješ zasebne izdatke to pomeni, da zmanjšuješ dostopnost. To ni konsistentna politika in jaz mislim, da se moramo vrniti nazaj k načrtovanju zdravstvenega sistema, to je širša debata kot jo sploh lahko danes izvedemo in jaz upam, da jo boste lahko izvedemo in jaz upam, da boste prisotni v tej sobi toliko debato nekoč oziroma v najkrajšem času pravzaprav to je izredno pomembno vprašanje koliko zasebnega zdravstva. Če pogledate samo malo, saj to je specialistična tema, se zavedam ampak če pregledate dokumente, ki dajo od sebe OECD, ki jih generirajo druge inštitucije, recimo National help service(?) ima izjemno zanimivo ne samo podatkovno bazo ampak tudi strokovne temelje svoje politike boste videli, da je velika zadržanost do vstopanja zasebnih zavarovanj v zdravstveni sistem in da seveda skušajo tako liberalni Social demokrati kot so angleški laburisti pod Tony-jem Blairom, za vsako ceno držati v bistvu sistem javen in v bistvu direktno iz "budgeta" financirati zdravstveno blagajno. Hkrati pa najdete članke objavljene pred nekaj tedni, ki se zelo resno sprašujejo o zdržnosti francoskega modela, ki mislim da je eden od dveh, ki imajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Hudo nezadovoljstvo z visoki stroški, hudo nezadovoljstvo uporabnikov, hudo nezadovoljstvo tudi izvajalcev. Hočem reči, v planu ne moremo spremeniti velikega načrta, se pravi strategije razvoja nacionalnega zdravstvenega sistema. Jaz mislim, da je to zelo pomembno in ta usmeritev je preveč lahkotna, navržena in tisto česar se najbolj bojim navržena je pod kontekstom pa bolj zdravo živi. Jaz se spomnim ta vaš poziv, ki prava novost te resolucije je poziv k, nisem si dobro zapisal ampak recimo temu poziv k bolj zdravemu načinu življenja.
Jaz bi vas rad opozoril na leto, mislim da je bilo 1992 ali sem se zmotil letnice mi malo plešejo v glavi, ko je bila ministrica Katja Boh. Imam njem intervju, takrat sem bil v osupel, je rekla: "Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo uvedli zato, da bodo ljudje bolj pridni. Imamo finančni instrument kaznovanja za nezdravo življenje." Takrat je bilo, pač drugače smo razmišljali o življenju, ampak to so bile besedo. Rad bi ... Ni to vaš namen. Ampak rad bi vas opozoril, da se spet vračamo v diskusijo enake argumente. Poziv k bolj zdravemu življenju in takoj zvišanje zasebnega, .../Nerazumljivo./... zasebnih sredstev pri financiranju zdravstvenih storitev. To je po mojem nesprejemljivo v kontekstu ustavnih opredelitev in v kontekstu preferenc slovenskega prebivalstva. Jaz mislim, da je to izredno nevarno, ker tukaj potem ni nikoli več meja. Zasebnih interesov je zelo veliko na strani zavarovalništva. Radi bodo ustregli ministrstvu. Mi pa tega ne bomo mogli zlahka vrniti nazaj in zelo hitro končali.
Druga točka so koncesije. Koncesije so izvale v tem mandatu, še zlasti pa pod dr. Bručanom, ki je vršil ministrsko funkcijo precej močnih odzivov javnosti, ki so bili kritično naravnani. Mogoče je bil sam zdravniški ceh, da je bil morda s tem zadovoljen, ampak javnost je pa postajala zaskrbljena. Delež zasebnih izvajalcev v javnem sistemu v primarnem zdravstvu je šel zelo daleč naprej. Ministrstvo, ki je dajalo soglasje ni uporabljalo tega soglasja kot dimenzioniranje javne mreže, ampak je bolj po avtomatizmu dajalo soglasje. Rezultat je, da je v primarnem zdravstvu velik del izvajalcev koncesionarjev. Hkrati pa ugotavljamo, to je ta zgodovina, ta povzetek, stanje, ki je zanimivo zelo dobro tudi povzet v tem dokumentu. Sicer sem notri ne spada v plan, ampak ugotavljate, koncesije imajo precej težav. Zdaj pa plan. Kaj bomo pa naredili? V planu jaz nisem našel konkretnih ukrepov s katerimi bi koncesionarji bolj integrirali v javno mrežo in problemi, ki so navedeni na dveh, mislim na dveh ali pa dveh in pol, treh straneh po tej resoluciji, da bi jih v bistvu vrnili ali pa, da bi jih začeli vsaj postopoma sistematično razreševati in da bi v bistvu zasebne izvajalce čim bolj brezšivno, ali kako se temu reče, gladko integrirali v javni sistem in jih podredili javnemu interesu, ki ga izpolnjuje javni zdravstveni sistem.
Tretja točka je kvaliteta. Tudi pri kvaliteti ... Pa še ena točka glede koncesij. Pri koncesijah manjka ena zelo pomembna analiza. Kaj se je zgodilo z dostopnostjo do zdravstvenih storitev, ki je ena od visokih prioritet, deklarativnih prioritet zdravstvene politike. Koncesije pogosto slišimo, dajemo zato, da bi se povečala dostopnost in kvaliteta zdravstvenih storitev, nobene analize. Nobene analize. Plan mora imeti. Pravi: "S koncesijam smo dosegli .../Nerazumljivo./.. večjo dostopnost." Kar se mene tiče je konec debate. Ker moj cilj je, da imam visoko dostopnost in visoko kvaliteto. Ne pa kako je sama organizacija tega sistema pripravljena. Jaz kot uporabnik sem relativno .../Nerazumljivo./... javni ali zasebni šofer avtobusa. Važno je, da je prevoz zagotovljen, da je relativno po standardih in da varno in pravočasno pridem na cilj. Tukaj te analize ni. Tem analizam se nekoliko izogibamo. Tako da skušam opozoriti, da je tukaj ena velika luknja, ki zeva.
Tretji velik problem je pa kvaliteta. Kvaliteta zdravstvenih storitev je spet na deklarativni ravni. Ne spada v planski dokument. Konkretno kaj bomo naredili? Konkretno kje smo? Konkretno ali smo dobri ali slabi? Te analize ni.
Postavljenih ciljev ni in seveda tudi ni kakšnih posebnih ukrepov. Razen teh, ki izhajajo že iz, ki so nekako bolj ali manj posrečeno povzeti iz bele knjige, ki je nastajala pod Kebrom. Tudi tam daleč od tega, da bi bili tisti ukrepi zadovoljivi. Takrat se je kvaliteta pač natrosila noter v javno diskusijo, v nek javni dokument. Pri kvaliteti je možno in potrebno narediti bistveno več. Pa ne samo zaradi tega, ker smo davkoplačevalci, plačujemo, hočemo vedeti kaj dobimo. Ampak tudi zaradi tega, ker ves čas poudarjamo eno pomembno komponento zdravstvenega sistema, ki se imenu izbirnost. Svobodna izbira zdravnika. Brez informacij ni svobodna izbira zdravnika, ampak je izbira na pamet, na podlagi opravljanja, na podlagi tega kar je moja soseda rekla. V letu 2007 je to premajhna informiranost javnosti. Mi rabimo narediti, postaviti bistveno večje ambicije samim sebi. Kaj to pomeni izbirnost? ... Tako. Bom kar zaključil.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: ... sklop izvolite. V redu. Hvala lepa za razumevanje kolega dr. Rus. K besedi se je namreč prijavil, imamo še dve prijavi, kolega Marijan Klemenc izvolite.

              MARIJAN KLEMENC: Spoštovani predsednik, podpredsednica, kolegi, cenjeni gostje. Preden preidem na to materijo resolucije moram reči, da se Ministrstvo za zdravje trudi ali pa vsaj daje občutek državljanom pa državljankam, da vendarle ni vsem vseeno kaj se v tej deželi dogaja.
Danes imamo na dnevnem redu pomembno javno izjavo, kot bi se temu lepše reklo, tej resoluciji, o zdravstvenem nacionalnem planu zdravstvenega varstva. Tudi jaz mislim, da komisija Državnega sveta za zdravstvo se je izjemno potrudila pri obravnavi in pripravi te točke. Sam pa sem seznanjen z množico predlogov, ki jih je na Ministrstvo za zdravje poslala tudi skupnost občin Slovenije, ki pa menda niso bili kdo ve kako vključeni. Tu bi se rad dotaknil problemov primarnega zdravstva o podelitvi koncesij, kot je že kolega svetnik povedal. Tukaj vključuje ta koncesija sploh dežurstva in pa zdravstveni dom bo ob takem trendu podeljevanja koncesij le še koordinator in tisti, ki bo zagotavljal prostore zasebnikom in zaračunal najemnino, če bo dober gospodar.
Veliko je bilo že pripomb in predlogov. Sam pa bi se rad dotaknil treh poglavij. Dva bolj na kratko, eden pa malo dlje. Zdravje v vseh politikah pod šest, dva. Pritrditi je treba, da je potrebno medresorsko sodelovanje za ohranjanje in krepitev zdravja. Vendar ne samo za preventivo, temveč tudi za reševanje sedanjih stisk, ki so tu in težav posameznih skupin, ki niso sposobne spremeniti življenjskega sloga.
Eno bolj perečih vprašanj pa je poglavje neakutna bolnišnična obravnava. Kaj hitro se da ugotoviti, da tudi ta resolucija, ki je pred nami v tem poglavju ignorira probleme, zavedno ali nezavedno, ki so že kar dolgo časa identificirani. Program neakutne bolnišnične obravnave in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja ne vključuje bolnike mlajše od 65 let, ki jih zaradi prezahtevnega zdravstvenega stanja ni mogoče odpustiti v domače okolje. Ne izpolnjujejo pa starostnega kriterija za sprejem v domove starejših. Resolucija o tem se mi zdi, da niti ne nakaže, če me prosim popravite.
V 2. členu Ustave Republike Slovenije je zapisano, da smo pravna in socialna država. A bolnikom pod teh 65 let in zdravstveno najzahtevnejšim praktično nemogoče zagotoviti institucionalnega bivanja. Tako se v praksi dogaja, da bolniki mlajši od 65 let bolnišnice zaključujejo akutno zdravljenje, jih premestijo na neakutno bolnišnično zdravljenje, obravnavo kjer ležijo leto, dve, tri pa tudi več. Bolnišnica pa dobi plačilo samo za 30 dni neakutne bolnišnične obravnave in morda potem tisti podaljšek, vemo, 32 do 45 dni. Kaj pa se zgodi z njimi potem? To je treba spregovoriti. Poglejte, s tem zatiskanjem oči prav resorno ministrstvo pri delu bolnišnicam, ki imajo takšne paciente 99 evrov čiste izgube dnevno. Da ne govorim materialu, sanitetnem pa samem delu. Če to pomnožimo s tristo petinšestdesetimi dnevi je to letno za enega pacienta čista zguba, 630.500 evrov. Da ne govorim o tem, da tak pacient zasede sobo po možnosti tisto sobo, ki je nekdo drug ne more uporabljati, ki je plačal nadstandard zdravstvenega zdravstva in tako naprej.
Ocenjuje se, da je v Sloveniji takšnih pacientov med 50 in 60 in to finančno pomeni 2.190.000 evrov letne izgube. To lahko tudi sam razumem, da je to zguba, ki jo država namerno prideluje bolnici. Tudi dokaz temu marsikje v Sloveniji je, da bolnišnica preseže program neakutne obravnave na letnem nivoju za celih 60% in je to strošek zavoda zaradi česa? Sistemske neurejenosti.
Zato pozivam Ministrstvo za zdravje, da to javno izjavo vključi, da se za te izredno težke paciente poskrbi. Ali se prizna bolnišnicam podaljšano bolnišnično zdravljenje, ali pa da se nameni domu starostnikom, kamor ti ne spadajo in se jih otepajo šefi teh domov, da se nameni tem domovom tisto razliko, ki silo malo pomeni za državni proračun, da bodo lahko tudi te bolnike sprejemali in jih oskrbovali. Preko dva milijona evrov čist izgube letno pove in s tem bom počasi zaključil, da bi bili stroški izgradnje ustanove, prepotrebne ustanove v hipu povrnjeni. Če bi Vlada pa zakonodajna oblast resno mislili na rešitev socialnih problemov in na 2. člen Ustave, ne bi ravnala z davkoplačevalskim denarjem tako kot ravna in bi te 3 milijone, ki bodo šli zdaj za referendum, če bo politika to odločila in ki hkrati tudi nič ne obvezuje, bi lahko ta denar namenila za uresničevanje tega o čemer danes tukaj govorim.
Pa še to. Neakutna bolnišnična obravnava zelo površno navaja multidisciplinarne time, ki jih bodo sestavljali, piše, sociolog in tako naprej. Pri tem, da socialni delavci v bolnišnicah aktivno sodelujejo s pacientom in člani njegove družine pri načrtovanju in zagotavljanju zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe po odpustu. Temu pa dodajam, da sociolog v klasifikaciji poklicev v zdravstveni dejavnosti po sedanji zakonodaji sploh ne obstaja.
Še čisto na kratko o kakovosti .../Nerazumljivo./... Je že dr. Rus povedal. Pomembno je, da resolucija poudarja, da je pomemben bolnik in skrb države za njegovo zdravje ter izpostavlja partnerski odnos pacienti in drugimi uporabniki. Vendar pa zaradi učinkovitosti je potrebno partnerski odnos tudi definirati. Saj bo ob odsotnosti definicije glede na storilnostno naravnanost in odsotnost timskega dela le-ta neupoštevan. Pa še to. Podpore si zasluži tudi ustanovitelj strokovnega nacionalnega sveta za kakovost in varnost v zdravstvu. Vendar morajo biti vanj vključeni različni strokovnjaki, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti. Sam bom pa glasoval za to mnenje komisije. Kot pa že rečeno, bi se pa naj ministrstvo le zamislilo nad problematiko o kateri sem večino časa porabil. Hvala lepa.

BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz se oglašam v zvezi z razpravo kolega dr. Rusa. Nič v smislu polemike, ampak zgolj v smislu komplementarne informacije. Namreč tako kot je zastavil dr. Rus, v tem smislu je v prejšnji Vladi minister Keber pripravljal nek sistemski dokument. Imel sem priložnost, ko je s svojim avstralskim svetovalcem na enem mednarodnem seminarju v .../Nerazumljivo./... razlagal, preverjal te vse svoje koncepte, tako strokovne doktrine, kakor tudi te razne sociološke dimenzije delovanja zdravstva v družbi. Ampak vendarle za današnjo je važno, da povem, da s tem svojim delom že v lastni stranki pogorel in sicer v stranki, ki je v prejšnji Vladi imela absolutno dominantno politično pozicijo. .../Nerazumljivo./... tudi v širšem krogu. To se pravi, da stvar ni tako silno enostavna. Zaradi tega še zmeraj smatram, da tak dokument gre ocenjevati kot en iskren prispevek, da se nekaj na tem področju naredi. S tem, da ponovno poudarjam, da nič nisem s tem hotel polemičnega izreči glede razprave dr. Rusa.
              Mimogrede, ker sem že pri besedi, bi pa vendarle se še nekaj izrazil. Zdaj v tisku sem opazil tudi nekaj kritičnih pripomb, da je naša ministrica odšla na te objekte, ki jih gradimo na področju zdravstva.
               No, izrecno bi se rad izrekel v to smer, da podpiram tako njeno delo, ker mislim, da tako kot v Sloveniji zdravstvene objekte že drugo desetletje gradimo, je pravzaprav že skoraj sramotno dejanje. Mislim, gradimo na nemogoč, dolg, drag način, namesto da bi več vložili v več prostornih kapacitet. Seveda, te prostorne kapacitete smo, recimo, tudi v pediatrični kliniki zmanjševali, medtem pa s postopkom gradnje mirno zapravljamo ogromne vsote denarja. Poglejte, danes dopoldne, preden sem prišel sem, sem moral iti na tisto... ambulanto, ker imam pač lojnico vneto in bo potreben triminutni kirurški poseg. In ko sem čakal na vrsto, da me vpišejo, sem bil v tisti čakalnici, v tistem hodniku, kjer smo bili ljudje kot sardine. In mislim, da je to nemogoča situacija in da Slovenija materialno zmore zagotoviti drugačne prostore, samo treba je organizacijo izgradnje drugače voditi. Res, mislim, kar se danes dogaja po hodnikih naših bolnišnic, to je samo rezultat naše nemarne organiziranosti. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega svetnik Jernej Verbič.

              JERNEJ VERBIČ: Hvala, gospod predsednik. Podpredsednica, kolegi, predstavniki ministrstva! No, pred sabo imamo eno veliko in dolgo resolucijo, več kot 200 strani. Tako kot je bilo že predhodno rečeno, vsakdo od nas ima svoj pogled na določen segment te resolucije, nekateri jo podpirajo, nekateri je ne podpirajo. Kakorkoli že, moram s tega mesta povedati, spoštovani sodelavci oziroma sodelavke Ministrstva za zdravje, slišali ste polno pripomb. Slišali ste oziroma prebrali ste mnenje ustrezne komisije, mnenje interesne skupine lokalnih skupnosti. Mislim, na vas je, glede na to, da resolucija ni zacementiran akt. Resolucija je pisana za leta od 2008 do 2013. Na vas je, seveda, da te pripombe v največji možni meri upoštevate in jih vgradite v ta tekst resolucije. Kajti če boste te pripombe zavrgli ali pa jih pustili nekje ob strani, potem bo naslednji predlog resolucije doživel prav tako kritiko ali pa prav tako hvalo. Jaz pa seveda bom glasoval za to resolucijo in tudi povem, zakaj bom glasoval. Ne samo zaradi vsega tega, kar je bilo našteto, podpiram kolege, moje predhodnike, ki so glasovali o vsebini, sam se nisem lotil vsebine, zaradi tega, ker pričakujem, da bo strokovni tim Ministrstva za zdravje upošteval te predloge in ga ne bo popolnoma nič zanimalo, kdo bo vodil to ministrstvo, ali A ali Ž, to ni pomembno. Pomembno je tisto, kar ste slišali od kolegov svetnikov, pomemben je tu bolnik, pomembno je stanje v zdravstvu v Republiki Sloveniji, ne pa, kdo je državni sekretar oziroma kdo je minister. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Izčrpali smo prijavljene diskutante. Zaključujem razpravo. Ob zaključku razprave svetnikov sprašujem predstavnike Vlade, ali želijo odgovoriti na nekatera dodatno izražena vprašanja, dileme, sugestije? Izvolite, gospod Žiberna.

              DARKO ŽIBERNA: Ponovno hvala za priložnost. Torej, hvala vsem tistim, ki ste izrazili podporo k ciljem in zapisanemu tekstu resolucije, ki je seveda pisana izrazito s pozitivno orientacijo, nikakor ne orientacijo, če bomo mi, pa če mi ne bomo, tega nikoli pri tej zgodbi nismo mislili. Seveda pišemo v korist učinkovitega sistema, ki je lahko učinkovit samo z vidika našega državljana. Tudi javni interes, ki se pogosto izpostavlja v javnosti in v ustih različnih, upamo, da razumemo vsi, da je to izključno interes tega državljana, ki postane bolnik in to tako tudi gleda.
Vendar nekaj zmotnih stvari po mojem mnenju je bilo pa le danes povedano in se na ta način lahko ustvarja napačen vtis.
Gospod Klemenc je povedal nekaj dejstev v zvezi z občinsko razporeditvijo zdravnikov, z dežurstvi in koncesijami. Rad bi povedal, da naša zakonodaja nedvomno določa, da koncesije na primarni ravni določajo in izdajajo občine. Se pravi, koliko koncesij izda kakšna občina, je stvar občinskega sveta in župana, še zdaleč ne ministrstva, ki tu nastopa izključno kot nek stranski dajalec mnenja, predvsem v skrbi za to, ali je postopek ustrezno izpeljan in ali je vsebinska podlaga. Torej, spoštovani predstavniki občin, vi imate v rokah koncesionarstvo na primarni ravni. In če ste se kdaj zapletli s temi koncesijami, je predvsem vaša odgovornost.
Glede resolucije in javnega interesa na primarni ravni bi rad izpostavil to, da je nedvoumno iz strokovne literature jasno, da se koncesije lahko izda samo takrat, kadar se od podelitve koncesije pričakuje dodana vrednost k javnemu interesu oziroma dodana vrednost za uporabnike. Ali pa v najslabšem primeru, da se vrednost za uporabnike ne zmanjša. Dajanje koncesij mimo teh ciljev je pravzaprav zgrešeno. Se pravi, kadar župan dodeli koncesijo, mora vedno imeti v očeh svoje sodržavljanke in sodržavljane in njihov interes, ali bo s podelitvijo koncesije poveča tovrstno dodano vrednost za njih ali pa jo bo vsaj ohranil; oba primera sta možna in tudi legitimna. Kakršnakoli druga "telovadba" seveda ni prava podlaga za odločitev o podelitvi koncesije.
Koncesija v javnem zdravstvu je seveda sestavni del javnega zdravstva, in to, prosim, je dobro, da imamo v ušesih.  Seveda je koncesionar povsem vpleten v regulativo in vire javnih sredstev in mora delati pod enakimi pogoji za državljane. Tudi naše evropsko okolje ima to prakso zelo ustaljeno. Ta praksa je seveda različna po državah, vendar prav okolje Slovenije je tako, ki to prakso zelo podpira.
Še nekaj zmotnih navedb je bilo, ki v resoluciji niso zapisane. To, da se sprejme v negovalno bolnišnico nad 65 let in pod 65 ne, ne vem, kje ste to prebrali, gospod svetnik, to ne piše. Mislim, da to zanesljivo v resoluciji ne piše, torej, to je preprosto zraslo na nekem drugem zelniku.
Druga zadeva. To, da imajo bolnišnice pri izvajanju negovalnega programa neko izgubo, ne vem, celo 99, ali tu nekje, evrov, sem slišal, na primer. Seveda, odkar poznam to materijo, lahko vsak pove, da ima tako in drugačno izgubo. Vem pa, da za iste pogoje izvajanja negovalne bolnišnice se tarejo zasebni izvajalci, ki bi radi ta javni program dobili, pod vsemi temi pogoji. Kar mi nekako s to izgubo v javnem in zasebnem interesu, da isti program za iste vsebine in isti denar izvajajo, nekako gre v navzkrižje.
Torej, zakaj imamo tudi sociologa v tem timu. Res, sociolog ni reguliran poklic v zdravstvu, vendar to še ne pomeni, da ne sme sodelovati v takem multidisciplinarnem timu, v nekem aspektu obravnave tovrstnih zadev. Samo to je moja pripomba.
In še glede izvajanj gospoda Rusa. Poglejte, Francija je bila izpostavljena kot država, ki ima podoben dopolnilni zdravstveni sistem oziroma zbiranja denarja za zdravstvene storitve. To je povsem res. Tudi precejšen delež zasebnih izvajalcev ima Francija, na primer, na področju kirurgije obravnavajo 60% vseh storitev v Franciji zasebniki za javni denar. Pa vendar bi spomnil na oceno "health..." indeksa, ki je bil za leto 2006 objavljen lani, to je neka zasebna agencija, ki je obravnavala kakovost zdravstvenih sistemov. In je tako Avstrijo, ki ima ogromno zasebništva, kakor Francijo uvrstila kot dve top državi z vidika uporabnikov v zdravstvenem sistemu. Torej, dve najboljši evropski državi z vidika državljana in zdravstvenega sistema. To je zelo zanimiva ugotovitev, kar seveda izpodbija dejstvo, da lahko kombinacija javno-zasebnega ne prispeva k boljšemu, učinkovitejšemu sistemu zdravstva za uporabnika. Tudi študije primerov kažejo, da so tiste države, ki imajo praktično v celoti javno regulativo v izvajalcih, v financiranju in v regulativi, se pravi, vse je nekako javno, da imajo nekatere sistemske probleme, ki se kažejo v najdaljših čakalnih dobah. Prav Anglija je tipičen primer. Laburist Blair je leta 2000 ugotovil, da je pravzaprav njihov sistem tak, da je povsem javen praktično in da ima izjemno dolge čakalne dobe. In je zato pač kot levo usmerjen politik prišel do spoznanja, da je treba pri izvajalcih vzpostaviti konkurenco tudi z zasebnimi izvajalci. In danes je Anglija dejansko uredila čakalne dobe, ker je vzpostavila konkurenco izvajalcev, tako javnih kot zasebnih, seveda pod nadzorom države in enakimi pogoji za delo. Torej, ta primer seveda ni najbolj posrečen.
Zdaj še, kakšni so konkretni cilji te resolucije. Seveda, priporočam še enkrat, resolucijo preberimo od A do Ž, v tabelah na koncu, v prilogah so zelo jasno navedeni cilji, ki jih skušamo doseči skozi vidik kakovosti, tudi kakšne so usmeritve za določanje koncesij in tako naprej.
Rad bi pa povedal še en podatek. O koncesijah se v tem mandatu veliko govori, lahko vam pa zagotavljam, da podatki kažejo, da se število koncesij ni drugače določalo kot vsa ta leta naprej in pravzaprav velika večina koncesionarjev je bilo odobrenih v mandatih pred to Vlado. Še en podatek v vedenje. Torej, v Sloveniji porabijo koncesionarji, ki so sestavni del javnega zdravstva, približno 10% zdravstvenega budžeta. Torej, 90% denarja zdravstvenih storitev se prelije skozi javne izvajalce, 10% pa skozi koncesionarje, vendar še vedno v okviru javnih financ in javne regulative te dejavnosti. Torej, tisti čisti zasebniki, ki se jih vsi tako bojimo v Sloveniji, predstavljajo zanemarljivo majhen odstotek oziroma celo pod enim odstotkom vseh zdravstvenih storitev.
Zelo pomemben cilj v tej zgodbi z vidika uporabnikov so regulacije čakalnih dob. Rad bi povedal za tiste, ki mogoče bolj poglobljeno poznate, da so v smernicah, v resoluciji predvidene čakalne dobe izredno smelo. In na kratko samo napovem, da predvidevamo, da se bo tako kot do zdaj tudi v bodoče vse nujne primere obravnavalo takoj oziroma takoj, ko je mogoče, to so medicinsko uveljavljeni terminusi. Da bomo rakave bolezni obravnavali v roku 30 dni, kar je zelo smel cilj, tudi znotraj Evropske unije. Da bomo stanja, ki so neakutne narave, obravnavali v roku 3 mesecev, in da bomo stanja, ki so kronične narave, obravnavali v 6-mesečni čakalni dobi. Torej, ti cilji so objektivni in izjemno sodobno naravnani. Še enkrat pravim, kdor ve, kaj to pomeni, ve, da smo si postavili izjemno smele in sodobne cilje, tudi vis a vis Evropske unije. Tako da resnično moram pritrditi, da je treba res dokument brati v celoti, seveda z upoštevanjem tudi tistih, ki še vedno menijo, da to pa v tej resoluciji še zmeraj manjka. Lahko pa zanesljivo trdim, da resolucija vsaj v velikem delu zagotavlja izjemen korak naprej, izjemno sodoben pogled v razvoj slovenskega zdravstvenega sistema za bodočih pet let in da nedvomno cilji, ki so zapisani lahko z majhnimi besedami ali kratkimi stavki, pomenijo, tisti, ki se s tem ukvarjajo, lahko zelo veliko domačo nalogo, na primer, čakalne dobe v teh treh, štirih korakih, kot sem navedel, pomenijo zelo resno domačo nalogo. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod Žiberna. Torej razumem, da s tem...
               Kolega Klemenc, želite replicirati? Izvolite.

              MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa za besedo. Načeloma se ne oglašam po tem, ko predstavniki ministrstva povejo svoje, vendar smo bili tu zdaj, da tako rečem, malo preveč šolani, tisti, ki smo razpravljali, z vaše strani. Rad bi rekel, koncesije podeljuje župan, ne občinski svet. Zakonodaje pa, je treba priznati, da si ni izmislila občina, ampak si jo je verjetno nekdo drug. To bi bila prva replika.
Tudi jaz, tako kot vi, gospod državni sekretar, trdim, da v resoluciji nikjer ne piše za te problematične paciente pod 65 let in za njihovo sistemsko ureditev. In prav zato apeliram na vas, da bi se to uredilo.
Kar se pa tiče izgube, ko ste povedali, da izgube ni, da vi to zadevo poznate, verjamem, da ste strokovnjak na tem področju. Ampak če mi poveste, kako da ni izgube, če je primer, da pacient leži dve leti in več v bolnišnici, bolnišnica pa pridobi sredstva samo do 45 dni, potem ne razumem lastne trditve, ki sem jo prej povedal. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Izvoli, kolega Dragar.

              TONI DRAGAR: Spoštovani predsednik, podpredsednica, spoštovani gospe in gospodje z ministrstva, kolegice in kolegi! Nekajkrat sem slišal, kaj vse župani naredijo na temo zdravstva. Spoštovani kolegi, res vas prosim, ne se hecat. Torej, koncesije ne podeljuje župan, župan je druga stopnja, podeljuje jo upravni delavec, direktor občinske uprave, najbrž ob soglasju župana, župan je pritožbeni organ.
Drugič, dajte enkrat zbrati toliko poguma, pa ne pisat nekih ciljev, ki so optimistični za naprej, kjer nikoli ne veste, kdo jih bo izvrševal, ampak se lotite problema tam, kjer je. Migracije v Sloveniji, občina, katere župan sem slučajno, na srečo ali pa na žalost, je migracijsko v zadnjih štirih letih pridobila 25% novih prebivalcev. Koliko smo dobili novih zdravnikov katerekoli zvrsti že hočete. Upravna enota ima 54 tisoč prebivalcev, od tega 27 tisoč žensk. Imamo tri ginekologinje. Najbrž ne veste, pa preverite. Torej, 7 tisoč opredeljenih ali pa 5 tisoč in nekaj opredeljenih žensk na enega ginekologa ali ginekologinjo. Dobili smo dodatno program za podelitev koncesije 0,19 zobozdravstva, plus dva nova programa, hvala bogu, da nam je vsaj to uspelo. 0,19, smo dali razpis, a veste, kot bi se hecali, no. 0,19 koncesije! Zobozdravnika ne dobiš. V Domžalah smo imeli in imamo še vedno štiri mlade zobozdravnike, stare 30 let, in s sklepom občinskega sveta smo šli v koncesijo za vse, vsem smo dali koncesijo. Zakaj? Zato, ker so rekli, da bodo šli drugam, kjer koncesijo dobijo. Vsi so Domžalčani, vsi so izobraženi zobozdravniki. S številom prebivalcev, s povečanjem, smo dobili - kaj? Fizioterapija, človek pride poškodovan na fizioterapijo, ima napotnico, da je treba takoj razmigati izpah rame, ne vem, kako se reče, nisem zdravnik. A veste, kdaj je bil naročen? Saj si ne želite slišati. Zastaralo bi, zarasla bi mu takole roka!
To je stanje v našem zdravstvu. In vi z nekimi optimističnimi cilji - zelo lepo, ampak povem vam, da situacija ni tako lepa. Čakalne dobe, število opredeljenih občanov pri posameznem zdravniku - to je katastrofa! V urbanih delih. V tistih delih, kamor si pa ne upate ugrizniti, ne vi ne prejšnji, ne nikoli, tudi "moji" ministri pa "moji" prijatelji, da bi prerazporedili programe, to pa ne. Zakaj? Se opravičujem tistim, ki prihajate od drugje, ampak mi potrebujemo program, zato da lahko izvede pač za toliko prebivalcev. Nekdo tam daleč nekje tudi potrebuje zdravnika, ampak to pomeni, da je treba dodaten program za tu urediti, Ljubljana, Domžale, Vrhnika, Grosuplje, če hočete, Kamnik, Postojna in večja mesta. To je to. In tu je problem. Lepo je napisano, jaz sem to prebral dvakrat in sem zelo vesel, da ste se lotili tega, res. Kljub temu, da se mi zdi, tako kot je prej kolega Rus rekel, malce je tako, no, nekomu napisati, kaj bo delal - jaz verjamem in upam in v končni fazi mi je čisto vseeno, kdo bo naslednji minister, ker tu moram javno povedati, ta ministrica, ki ni zdravnica, je najboljša ministrica za zdravstvo do zdaj. Namreč, zdravnik je panožno ali pa, če hočete, cehovsko obremenjen. Se opravičujem kolegu, ki predstavlja tukaj ta del, ampak res je tako. In vedno rečem, lovskega zakona ne morejo pisati lovci, gasilskega ne morejo pisati gasilci in tudi minister za zdravje ne more biti zdravnik. In ta menedžerka, kakorkoli so jo imeli vsi - pa še enkrat povem, je ne poznam in tudi ni iz moje opcije, če hočete -, je najboljša ministrica do zdaj. Res pa, da ne bo imela časa, da kaj naredi. /Smeh v dvorani./ In upam, no, da ste bili resni, ko ste pripravili ta program.
Pa še nekaj, no, nehajte vsi kazati s prstom na te uboge župane. Saj župani tudi nimamo take moči, kot si mislite. Res, da smo nekateri tudi pri moči, ampak so pa tudi taki, ki so malo manjši, a veste, da se razumemo. Saj zadeve so lahko tudi zelo smešne, ampak ni samo zdravstvo problem. Pa bom tu nehal, zato ker sem zdaj že - tako. Sicer pa samo še toliko: župan pa je druga stopnja, pritožbe na koncesijo. In ko sem jaz razpisal, moj direktor, 0,19 programa, sem dobil tudi pritožbo, in tam sem se pa seznanil, kako to kaže. In še to vam povem, zdravniki so odgovorni. Ginekologinja, ki je  imela koncesijo v Domžalah in jo je podelilo ministrstvo leta 1994, ne župan pa kdorkoli, ministrstvo, je vrnila koncesijo, ker je smatrala, da ne more odgovorno prevzeti 5.400 opredeljenih pacientk, da se ne more posvetiti vsaki, lahko kaj "zašuštra". In nima več koncesije, je šla na trg. Samo toliko. Torej, zdravniki so odgovorni. In vsak dan imam nekoga, vsak dan, od zdravnikov, pediatrov, pa če hočete tudi do ginekologov. Žal, njega dni v Domžalah bi ginekologijo lahko bolj strokovno obdelali, zdaj je pač župan, ampak sem se moral vsega naučiti.
Tako to je, gospodje, ne si zatiskati oči. V zdravstvu ni čisto nič rožnatega, ampak so velike težave. In enkrat, glede na to, da se staramo, in mi župani vemo, kaj pomenijo starostniki pa domovi upokojencev, neka druga tema, glede na to, da se vsi staramo, bo to zdravstvo slej ko prej izredno velik problem v Sloveniji. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Dragar, mislim, da bi nekaj manjkalo danes, če se ne bi prijavili k besedi. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, in sicer mnenje k Predlogu resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, zadovoljni uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, kot ste ga prejeli na klopi. Ugotavljamo prisotnost. (35 prisotnih.)
Kdo je za? (30 članov.) /Oglašanje v ozadju./ Ne dela? Ponavljamo glasovanje, anuliram dosedanji rezultat. Prosim vas, da še enkrat prijavite prisotnost. (35 prisotnih.)
Kdo je za? (33 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Vzdržani? (3 člani.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.

              Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH.
V imenu Vlade so prisotni gospod Peter Vrtačnik, sekretar, Helena Rus, višja svetovalka in Gregor Zalokar, svetovalec, vsi iz Ministrstva za gospodarstvo. Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora 57/8. Obravnavala ga je interesna skupina delodajalcev. Stališče s predlogom za razširitev dnevnega reda ste prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Njeno poročilo ste tudi prejeli na klop. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložite v pisni obliki.
Sprašujem predstavnike predlagatelja, če želijo besed? Izvolite gospod Peter Vrtačnik, Ministrstvo za gospodarstvo.

              PETER VRTAČNIK: Hvala lepa spoštovani predsednik, podpredsednika, spoštovani svetniki. Zelo na kratko. Debata o zdravstvenem je bila dolga. Namen novele ZVD-ja je predvsem implementacija evropske zakonodaje, zato to ni tako atraktivna tema, ker enostavno prenašamo tisto kar smo že v Evropi dogovorili. In sicer prenašamo štiri direktive. Direktivo 2006, 46 o spremembi direktiv predvsem o računovodskih izkazih, bank, drugih finančnih inštitucij zavarovalnic. To direktivo moramo prenesti v naš pravni red do septembra letošnjega leta. Naslednjo direktivo 2006, 34 o obveznih revizijah. To moramo prenesti do konca junija letošnjega leta. Potem je tu še direktiva 2006, 68 o spremembi glede ustanavljanja delniških družb. To bi že morali prenesti v aprilu mesecu oziroma do konca aprila. In pa še zadnja direktiva, 2006, 63. To je bila lansko leto sprejeta o spremembi direktiv glede zahteve po neodvisnem in strokovnem poročilu ob združitvi oziroma delitvi delniških družb. Do konca letošnjega leta je treba to v naš pravni red prenesti.
Kot sem že rekel, gre predvsem za prenos v naš pravni red teh direktiv, ki so bile v evropskem pa skupaj parlamentu in svetu sprejete. Prvi dve direktivi, ki sem jih omenil uvajata novosti predvsem na bilančnem področju, kot je zviševanje kriterijev za razvrščaje družb po velikosti. Potem določa se obveznost oblikovanja revizijskih komisij, zagotovitev odgovornosti članov v upravnih, poslovodnih in nadzornih organov in tako naprej. To je bila prva in druga direktiva zelo na kratko.
Tretja direktiva potem prenaša predvsem izjeme in obveznosti oziroma izjeme od obveznosti kdaj mora delniška družba glede na stvarne vložke pregledati eden ali več revizorjev in pa še uvajamo dodatno varstvo upnikov v primeru zmanjšanja osnovnega kapitala. Zadnja direktiva je pa predvsem formalno-tehnična, tako da določa poenostavitve združitvenih in delitvenih postopkov z možnostjo opustitve obvezne revizije.  Jasno je, da sočasno, da zakonodajo ne odpiramo vsak dan. Kadar jo pa odpiramo pa tudi tisto kar je bilo vmes ugotovljenega, da nekaj ne "štima" po domače rečeno, ali pa da je potrebno dopolniti, ali pa, da imamo še kaj nacionalnega, kar bi bilo potrebno dodati in je bilo do teh sprememb, ki jih uvajamo tudi dogovorjeno, sočasno tudi uvedemo. Tako smo s to novelo, uvajamo tudi še nekatere spremembe in sicer višino odškodninske odgovornosti revizorja. Dodajajo se novi razlogi za izbris podjetnika iz poslovnega registra. Saj za mala podjetja je zelo pomemben predlog novele, ki vsebuje nov, ki ga vsebuje nov oddelek in sicer omogoča prenos posameznega dela podjetja na podjetnika, na novo ali pa prevzemno kapitalsko družbo. Hkrati s temi malimi oziroma dodatnimi spremembami uvajamo še manjše popravke, ki so bili potrebni zaradi uskladitve z drugimi zakoni. Predvsem z zakonom o sodnem registru, zakonom o poslovnem registru in zakonom o dohodnini.
Zelo na kratko, kot sem rekel. To je bistvo novele, ki pa v osnovi, v največjem delu, kot pravimo, prenaša direktive, evropske direktive sveta in pa evropskega parlamenta, ki so bile sprejete in jih pač moramo uvesti še v letošnjem letu v naš pravni red. Hvala lepa.

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala gospodu Vrtačniku. Predlog je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Želi predsednik komisije besedo? Gospod svetnik Binder.

              MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Moram reči, da je naša komisija ta predlog zakona obravnavala in da ga je podprla brez pripomb. Žal moram povedati, da smo dobili strokovne podloge s strani naše Gospodarske zbornice prepozno. Kajti v tem primeru bi lahko ugotovili, da ne gre samo za implementacijo naše zakonodaje z direktivam Evropske unije, ampak tudi za nekaj specifik, ki so specifične očitno v slovenskem gospodarskem prostoru, o čemer bo kasneje nekoliko več povedal kolega Borut Meh.
Torej bili smo malo premalo previdni. Kajti v tem primeru bi tudi iz naše sredine prišli predlogi za spremembo tega zakona in moram reči, da se v tem kontekstu počutim danes malo nelagodnega. Ampak kljub temu komisija predlog zakona podpira.

              PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Mnenje interesne skupine delodajalcev ste prejeli na klop. Gospod Meh prosim.

              BORUT MEH: Lep pozdrav vsem skupaj. Da le ne bo izgledalo, da je bil kolega Binder toliko zaveden, moram reči, da tudi interesna skupina delodajalcev predlog zakona o spremembah, dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah podpira.
Seveda pa gre za predlog zakona oziroma sprememb, ki ima enainpetdeset členov. Predlagan je skrajšan postopek, kar pomeni, da se v fazi priprave tega predloga nismo mogli vključiti in da je potrebno zdaj dejansko konkretno z mnenjem predlagati tudi amandmaje. Ta obseg amandmajev, kot sami vidite, ni velik. Je pa treba le nekaj pojasnil. Prej sem rekel, enainpetdeset členov je. Od tega jih je samo dvajset takih, ki so dejansko uskladitev z direktivami. Trideset je pa ostalih sprememb dopolnitev, za katere pa moram reči, da so v veliki večini tudi utemeljene. Ta naš predlog gre samo v to smer, da dejansko predlagamo Državnemu zboru oziroma pristojnemu odboru, da se poglobi v te predloge naših amandmajev in da se dejansko v fazi te obravnave do njih tudi opredeli.
Ena velika zamera predlagatelju gre na 2. člen, kjer se želi z 2. členom uzakoniti kot okvir. Ne vemo zakaj. Imamo slovenske računovodske standarde, imamo mednarodne računovodske standarde in ne vemo zakaj bi bilo potrebno to uzakoniti. Še posebej, ker imamo v Sloveniji tudi podjetja, ki sestavljajo računovodske izkaze samo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in bi bila potrebna določena reklasifikacija računovodskih izkazov oziroma prilagoditev predlaganemu kontnemu okvirju in zato predlagamo, da se ta 2. člen črta.
V 12. členu mislim, da gre bolj za napako, da se je zapisalo, da ko gre za vrednotenje oziroma presojanje stvarnega vložka, da mora to opraviti revizor. Mi trdimo, da bi morali tu navesti neodvisen izvedenec. Se pravi samo tu je ta predlog amandmajev k 12. členu. V 15. členu predlagamo črtanje določil, kjer se omejuje sklad lastnih delnic. Podpiramo liberalizacijo, ki jo vključuje tudi evropska direktiva. Potem v 18. členu, ki dejansko spreminja 280. člen zakona je zapisano, kot je bilo tudi doslej, da če nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo, mora biti vsaj en član komisije neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo in revizijo. Ostali člani komisije so pa lahko člani nadzornega sveta ali drugi. Predlagamo celo, da se tu razširi. Ker ta organ, revizijska komisija pride v poštev pri javnih delniških družbah, pri velikih delniških družbah in zato mislimo, da moramo dopustiti možnost ne samo, da je en, ampak, da jih je več.
Potem pa še 19. člen, amandma k 19. členu, ki je povezan v bistvu ali pa vsebinsko enak kot v 20. členu. Gre za določilo, ki pravi, da predlagamo, da se ta člen glasi: "Nadzorni svet skupščini predlaga imenovanje revizorja. V družbah v katerih z vrednostnimi papirji se trguje na trgu vrednostnih papirjev mora predlog nadzornega sveta temeljiti na priporočilu revizijske komisije." Se pravi pravimo, naj se to dogaja samo v družbah, katerih papirji trgujejo na borzi. Ne pa na vseh delniških družbah. Ker pri nas zaradi sistema privatizacije, lastninjenja imamo še vedno izredno veliko število delniških družb, katerih papirji ne kotirajo, se pravi te delniške družbe tudi ni potrebno, da imajo revizijske odbora in zaradi tega predlagamo, da se tudi v tem smislu popravi 19. in pa 20. člen. To bi bilo v bistvu tudi vse.
Še enkrat pa pravim, gre za to, da dejansko predlagamo ponoven razmislek o teh šestih amandmajih pristojnemu odboru Državnega zbora. Res je pa tudi, da je situacija v kateri smo se znašli malo neugodna. Malo časa je bilo za pripravo in temeljit pregled. Ker problematika je dejansko zahtevna za nas, ki delamo v podjetjih, kaj šele sicer nasploh. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo za svetnike. Želi kdo diskutirati? Če ne, razpravo zaključujem. Želite gospod predstavnik Vlade? Izvolite.

              PETER VRTAČNIK: Hvala lepa. Jaz se opravičujem. Imeli smo na Komisiji za gospodarstvo, obrt in turizem kjer smo razpravljali o tem tudi vam, večina členov je prenos. Manjšina je vseeno. Mislim, tako kot ste vi povedal ni.
Ta drugi del vaše pripombe in mnenja, na žalost smo jo dobili pred petnajstimi minutami tudi mi. Tako da zdaj ne bi odgovarjal. Na veliko bi lahko odgovorili, ampak vsekakor bi radi to preučili in sprejemamo ta vaš predlog, da v nadaljnjem postopku sigurno te stvari. Tudi mi bi rajši, da bi bil postopek malo bolj normalen, ne skrajšan, v katerem bi lahko tudi vsi, kot pravimo, .../Nerazumljivo./... oziroma vsi deležniki sodelovali in tudi svoje povedali.
Definitivno mi smatramo, da smo v tem delu kot je bilo potrebno naredili delo. Kakšna stvar nam tudi uide. Tako da mislim, da je razprava in tukaj in pa na komisiji šla v pravo smer. Da pač ta del je. Lahko bi še kakšen del tudi boljše, verjetno, mogoče boljše prenesli. Vsi pa se zavedamo, da direktive prenašamo, ne prepisujemo. Tako da kakšen del je lahko tudi mogoče zapisan. 
Direktive pa na drugi strani v nekem delu tudi dopuščajo nacionalne rešitve znotraj, bi rekel limitov, po domače rečeno. Zdaj ali bi kdo rad bil bolj tukaj ali bolj na drugi strani je pa sigurno stvar usklajevanja, to se strinjamo ni na koncu tudi politike oziroma sprejema v Državnem zboru. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala vam gospod. Vrtačnik Želi še kdo besedo? Potem zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Prosim, da prijavite prisotnost. (27 članov.)
Za? (32 članov.) Proti? (Nihče.) Vzdržani? (Nihče.)
Vajenim opazovalcem, ni čudno da je število za večje od števila prisotnih, takšen je pač glasovalni sistem. S tem je predlagani sklep Državni svet sprejel, torej sklep, da ponovim za zapisnik: Mnenje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah kot ste ga prejeli na klop.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O ORGANIAZCIJI IN DELU DRUŽBE DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE.
Dobili te ga po elektronski pošti in na klop, prav tako ste dobili oragnigram in sistematizacijo in obrazložitev spremembe aktov sistemizacij delovnih mest.
Predlog sklepa s prilogama je obravnavala mandatno-imunitetna komisija, poročilo komisije ste prejeli na klop. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložitev v pisni obliki in prosim sekretarja, da poda obrazložitev.

              MARIJAN MAUČEC: Hvala za besedo gospod predsednik, gospa podpredsednica, ostali člani državnega sveta.
Kot je bilo že najavljeno je pripravljeni predlog sprememb aktov in sistematizacije delovnih mest v Državnemu svetu Republike Slovenije. O tem smo razpravljali kar nekaj tudi v samem kolektivu, dvakrat, trikrat in pa dvakrat tudi na kolegiju. Zakaj spremembe? Spremembe nekako izhajajo iz samega delovnega proces in pa po ugotovitvah glede na to, da se Državni svet ima urejeno zadevo v dveh aktih, to je 2004 leta, sklep organizacij delovne službe Državnega sveta in pa notranjih organizacij delovnih mest v službi Državnega sveta.
Ta novi predlog, če bi ga lahko imenoval samo sklep v nadaljevanju pravniško .../Nerazumljivo./... združuje ta oba akta in s tem zadeva postaja bolj pregledna, predvsem pa rešuje tiste probleme in zadeve, ki so se v teku delovanja pojavile. Sem nekako vključuje tudi kar do zdaj ni bilo organigram službe, da je točno zadeva razvrščena. V tem smo sledili cilju, da mora biti ta služba organizirana tako, da vam svetnikom in predsedniku Državnega sveta omogoči hitro in pa strokovno analizo problema in da da tudi strokovne možne rešitve.
Nedodelana je bila tudi sama promocija, protokol in te zadeve, ki se nekako razvrščajo po kompletnem Državnem svetu. Tudi sedaj nismo mogli točko vkalkulirati v en del kajti tam pri sekretariatu imate pri sekretarju za mednarodne odnose posebej navedeno ker nekako ta sekretar skrbi tudi za bilateralna srečanja predsednika, ostale zadeve kot je Kozak in pa druge mednarodne zadeve so pa spet poglavje za sebe. Na ta način smo nekako zaključili to in naredili v celoti pregled za zaposlene in na podlagi tega tudi odgovornost za vsako področje. Predvsem pa v svojstvo, da to kar se je zgodilo v Državnem svetu daje to potem tudi v PR službe navzven čim bolj kvalitetno in čim hitreje dano ven. V končni fazi, če se to kar naredite in sprejmete pravi čas se zelo kvalitetno ne sliši potem tudi seveda ni za pričakovati dvig nivoja tega Državnega sveta. Mi pa seveda strokovno podlago ki je predmet služba kajti velika večina vas tudi verjetno ve da se je v zadnjih petih letih se je kar nekaj kadra izobraževalo, prišlo tudi do doktorskih nazivov, kar dva doktorja imamo na pravnem področju, mislim da bomo s tem načinom lahko tudi kvalitetnejše naredili vse skupaj in pa promocijsko speljali.
Kot že rečeno je komisija tudi te zadeve obravnavala, so bili neki pomisleki, da bi podprla predlog. Jaz bi odgovoril na tiste najbolj akutne, ki so se pojavili. Predvsem termin državni svetnik ali pa član Državnega sveta. Zakon o Državnem svetu v celoti v svoji sestavi govori o terminu član državnega sveta in to je zakonska podlaga. Sicer potem v Poslovniku se uporablja termin državni svetnik ampak je tudi v 2. členu izrecno povedano da je to samo za Poslovnik. Tako da tu mešati teh pojmov enostavno ne moremo pač moramo slediti tej zakonski dikciji.
Potem je v 10. členu bilo opredeljeno zakaj je odredbodajalec napisal najprej sekretar potem pa predsednik. To je iz tega razloga, ker je v Poslovniku in pa tudi v Zakonu o Državnem svetu jasno napisano, da je odredbodajalec sekretar ampak mi smo pa ugotovili da določene dela razen dodelitev komisij in tako naprej predsednik Državnega sveta tudi počne, že sedaj v preteklosti. In to do sedaj v 4. členu prejšnjega akta predsednik Državnega sveta sploh ni bil omenjen, zdaj smo pa to notri napisali ker je logično ker tajnici in šoferju in protokolu ne bo predsednik Državnega sveta klical sekretarja .../Nerazumljivo./... sekretar naročil ampak da se to uredi. In tu se ne pogovarjamo o nečem drugem kot o organizaciji zaposlenih v Državnem svetu in pa pač je odredbodajalec sekretar. To je odgovor na ta del.
Potem je bil tudi pomislek glede števila zaposlenih v določeni organizacijski enoti. Treba je povedati, da je uredba notranje sistematizacije dela .../Nerazumljivo./... nazivih organih javne uprave in v pravosodnih organih velja le za organe uprave, ki pa po tej uredbi urejajo državne uprave in uprave lokalnih skupnosti ne pa Državnega sveta. Državni svet je poseben organ in mi lahko organizacijsko se organiziramo tako kot želimo ampak seveda tega tudi nismo naredili na pamet, da smo zdaj rekli, da tudi nekateri kot je finančna kadrovska služba je tričlanska. Da tudi odredba, ki jo že pripravlja Ministrstvo za javno upravo dejansko na spletnih straneh vidite da bo od slej naprej tričlanska. Tako da smo sledili temu navodilu že predvsem pa je treba reči, da mi v tej naši službi seveda ne moremo imeti večjega števila zaposlenih kajti prejšnji državni svet in od tukaj naprej pa boste seveda vi sprejemali kadrovski načrt in pa finančni plan. V teh okvirih se lahko gibljemo, na koncu pa seveda parlament to potrdi ali pa ne potrdi in naš limit je tukaj, štiriindvajset zaposlenih plus sekretar in pa dva pripravnika. In to organizacijo smo nekako tudi napisali na te igralce, teh zaposlenih ki jih imamo da bomo potem lahko naredili tisto kar se od nas pričakuje, za tisto kar smo plačani da bi tudi vi državni svetniki in pa vodstvo Državnega sveta imeli čim boljše pogoje s svojimi argumenti, da prepričate javnost predvsem pa tudi zakonodajalce Državnem zboru, da bodo zadeve kvalitetnejše in pa seveda da je to tudi sprenevedanje, in to povejmo svetu, se pravi državljanom in državljankam Slovenije, to smo naredili mi in na ta način dvignemo nivo Državnemu svetu. Toliko zaenkrat, hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod sekretar. Torej poročilo mandatno-imunitetne komisije imamo. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Izvolite kolega svetnik Peršak.

              ANTON PERŠAK: Spoštovani gospodje, predsednica.
Zelo na kratko, na seji interesne skupine, ki se je dokaj temeljito lotila te teme je  bilo nekaj vprašanj, nekaj tudi mogoče skepse v zvezi s posameznimi rešitvami vendar smo se odločili da ne bi zdaj soglasno odločili da ne bi nikakor ne nasprotovali ali pa zdaj iskali kakšnih variacij pa predlagali sprememb ampak predlagamo en dodatni sklep, ki naj bi se sprejel ob tem osnovnem sklepu. Rad bi da bi nekako spodbudili in predsednika Državnega sveta in sekretarja in seveda vse nas, da bi glede na to da se zdaj struktura te službe spreminja in da smo spraševali ali nam bo ta sprememba zagotovila ustrezno, bi rekel podporo tudi zlasti glede na to strukturo Državnega sveta, ki je strukturiran po različnih interesnih ni politični organ običajne sorte kjer se neka politična stališča uveljavljajo po drugi strani se pa postavlja vprašanje pravne konsistentnosti tega kar organ sprejema. Ampak gre za različne točke gledanja na stvari in eno izmed vprašanj je bilo tudi ali bo recimo ta služba funkcionirala zlasti na tej najbolj osnovni ravni, tehnični ne toliko na strokovni tudi glede na te spremembe.
Zato predlagamo dodatni sklep, ki je seveda lahko zgolj, bi rekel neka načelna opredelitev ampak pričakujemo, da se bo vendarle upošteval, da bi se nek vsaj določen čas posebno pozornostjo spremljalo kako ta nova ureditev vpliva na učinkovitost dela in bi se predlagale neke eventualne spremembe, če bi se ugotovilo, da je pa mogoče zdaj... Ali da so ti različni interesi ne dovolj recimo podprti ali pa da kje drugje prihaja do škripanja v narekovajih. Upam, da boste s tem soglašali.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Peršak. Želi še predstavnik oziroma vodja katere druge interesne skupine ali posamezni svetnik diskutirati? Izvolite, kolega Požun.

PETER POŽUN: Hvala za besedo. Hvala tudi za pojasnila, ki smo jih prejeli na pripombe, ki jih je imela mandatno-imunitetna komisija, ki nekaj stvari pojasnjujejo vendar pa se spet vračam k terminu državni svetnik znotraj tega naziva. Včeraj sem v tej zgradbi dobil eno krasno knjigo s katero se Slovenija v času predstavlja, razdelijo jo vsem tujim predstavnikom, ki pridejo sem, novinarjem skratka komur koli notri kjer je Državni svet recimo uporabil besedo je to nekaj neobičajnega v zahodnih demokracijah. Vsi predstavniki države imajo svojo fotografijo predsednika Državnega sveta, slike njegove tam zraven ni in pravzaprav z dejanji samimi, ko mi z našimi notranjimi akti se prostovoljno odrekamo nazivu državni svetnik seveda k temu tudi pripomoremo.
Tudi to je ena izmed .../Nerazumljivo./... države in pravzaprav tudi mi sami moramo biti pozorni znotraj tega, da smo ob teh zadevah morda kot je nekdo rekel malce preveč občutljivi ampak včasih je potrebno biti malce preveč občutljiv znotraj tega. Zaradi tega še enkrat predlagam, da se v besedilu uporablja naziv državna svetnica, državni svetnik ne abstrakten pojem kot jez zdaj uporabljen.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Čisto na kratko, vsebinsko se seveda strinjam v zvezi s tem, s to pripombo svetnika sem že dal nalogo našim stikom z javnostjo da opravijo ustrezne kontakte oziroma proteste, ker so argumenti utemeljeni, se pa tudi strinjam, da se termin državni svetnik striktno uporablja in mislim, da to pojasnilo nekako tudi gre v tej smeri. Želi še kdo diskutirati? Ja, seveda že imam kolega Šuštaršič, izvoli.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz se pravzaprav javljam na isto temo in sem pravzaprav, bi rekel neprijetno presenečen, da v tem pojasnilu k tej naši točki je toliko neke gorečnosti kako bi zatrli naziv državna svetnica, državni svetnik.
Poglejte, če pogledamo ustavno regulativo položaja državnega sveta, jaz sem s to poziciji pravzaprav relativno zadovoljen in tudi se mi zdi v tretjem mandatu lahko rečem, da se lahko smiselno deluje vendar je pa dejstvo, da je tu s politično voljo pozicije Državnega sveta bila v Državnem zboru kar močno okrnjena. Recimo to, da ne moremo direktno predlagati amandmajev o katerih seveda odločajo odbori in Državni zbor, to je že ena takšna zelo pretanjena, bi rekel poteza, ki degradira Državni svet. Prav tako v ustavni ni prav nobene ovire, da mi ne bi razpravljali o enem delu zakona, to se pravi, da bi lahko veto izrekli na en del zakona ali na en člen zakona ampak moramo samo ali celotni zakon sprejemati ali izreči veto na celotni, to je tudi en načlin zelo racionalne degradacije pozicije Državnega sveta.
Recimo tudi preprečitev, da kar koli lahko legalno rečemo državnemu .../Nerazumljivo./... to je tipična slovenska rešitev kjer v ureditvi drugih senatov ali poldvodomnega sistema, to nikjer ne obstaja. V državnem proračunu je to ena vitalna zadeva. To je tudi nam ta pravica odvzeta. Naš poslovnik in tudi ta izraz član državnega sveta, ki je v zakonu, to je ena tudi, bi jaz rekel zelo racionalna poteza kako degradirati pozicijo tako državnega sveta kakor nas državnih svetnikov. To je v prvem mandatu naš Poslovnik dosti spretno rešil in je pravzaprav, bi rekel rehabilitiral in regaliziral to pozicijo državne svetnice, državnega svetnika v ekvivalent poslanka in poslanec Državnega zbora in gospe in gospodje resnično ne razumem čemu ta trenutek ta silna gorečnost, da sami sebe degradiramo. Če smo prišli do 4. mandata s solidno ureditvijo v Poslovniku državnega sveta ne razumem zakaj bi se ta trenutek tej zadevi odpovedali, resnično ne razumem. In zato se tudi jaz pridružujem, da mi ta član državnega sveta resnično skrčimo na tisto minimalno funkcionalnost kakor se uporablja član državnega zbora medtem pa drugače ni nobenega razloga, da mi te izraze naprej uporabljamo in apeliram na to in tudi se ne strinjam s takšnim pravnim mnenjem, ki sicer načeloma lahko rečemo da je strokovno je pa očitno apologetsko. Po naročilu je usmerjeno proti, bi rekel ekvivalentnemu položaju državnih svetnic in svetnikov tako kot jih postavlja ustava.
Zato prosim, da tega ne počnemo.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Jaz moram samo opozoriti, tukaj se ne pogovarjamo o Poslovniku. Če bi pogledali teze, ki jih je tudi kolegij obravnaval in potrdil se v  Poslovniku bo striktno uporabljal termin državni svetnik. Jaz osebno se tudi seveda strinjam s tem, da se v sistematizaciji pregleda kje bi to bilo lahko moteče ampak predlagam, da iz tega ta trenutek ne delamo problema, ker vsebinsko se popolnoma strinjamo. Tudi v tezah tudi v predlogu za dopolnitev ali spremembo Poslovnika je termin državni svetni striktno upoštevan.

              BORIS ŠUŠTARŠIČ:  Samo kratka dialoška pripomba.
Poglejte v tem pojasnilu v drugem odstavku zelo jasno piše, gre za zakonski termin, ki zahteva čim bolj dosledno uporabo. Jaz predlagam čim manjšo uporabo tega zakonskega termina. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Jaz bi to vzel kot opozorilo in bomo upoštevali. Saj tudi jaz kot predsednik, ko bomo na kolegiju obravnavali te zadeve ta vsebinska stališča s katerimi se v celoti strinjam. Želi še kdo? Izvolite, kolega Reven.

              RATISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo.
Zame je jasno, da je eden izmed od načinov dvigovanja plače to, da se ustvari šefovska mesta. Bojim se pa nekaj, kakor sem jaz preštel bodo višji referenti, bosta le dva namesto treh, ker je pa običajno pri šefih tako, pa ne samo tukaj, po vsej državni upravi, da ko enkrat šef potsane da roko v žep in potem operative skoraj ni več.
Sprašujem se to, v smislu supertiranja nas ali bosta dva višja referenta dosti ali bomo imeli dosti kvalitetno podporo pri vsemu temu, ko vidimo koliko materiala je treba, koliko se število materiala na posamezno sejo veča in pa mislim da tudi kot svetniki bomo vedno več rabili administrativne in druge podpore.
To je moje mišljenje in rad bi, če ne drugega zagotovilo, da ne bomo okrnjeni. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Reven. Želi še kdo diskutirati? Ja, kolega Bahun, izvoli.

              DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Saj ne želim komplicirati. Jaz bom absolutno podprl to sistematizacijo. Podprl jo bom pa samo zaradi tega, ker zaenkrat je v naših aktih Državni svet tisti organ, ki to potrjuje, čeprav sem trdno prepričan, da mi s samo sistematizacijo nimamo kaj za početi. To je stvar vodstva Državnega sveta, stvar sekretarja, da organizira učinkovito delo in, bom rekel da delo organizira tako, da bomo mi lahko svojo poslanstvo v bistvu in svojo aktivnost tudi speljali.
Tako da dejansko predlagam in podpiram, da v tezah za spremembo Poslovnika podpremo izhodišče, da organizacija kot sredstvo za dosego cilja je stvar in bom rekel v pristojnosti vodstva oziroma sekretarja oziroma vodstva kolegija k ne vem kaj že, Državnega sveta. Jaz sem že tudi dopoldne rekel, v podjetju bi bilo malo čudno, da bi meni nadzorni svet opredeljeval organizacijo dela. To je stvar "menindžiranja", to je stvar, bom rekel menedžmenta in iste principe je treba tudi tu uveljaviti. MI sprejemamo plan, mi sprejemamo, bom rekel določene naloge, vodstvo državnega sveta je pa tisto ki mora to speljati, za dosego tega pa mora imeti vse pristojnosti in pooblastila da organizira dela tako, da bo najbolj učinkovito.
Tako da predlagam, da tudi v teh tezah, da to danes podpremo, ker moramo ker smo še zmeraj mi tisti, ki to sprejemam da pa istočasno sprejemamo teze za spremembo Poslovnika je to stvar, da vključimo notri. Hvala.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Bahun. Želi še kdo besedo? Če ne, bi dal besedo ponovno sekretarju, da odgovori na vprašanje kolega Revna. Izvolite.

              MARJAN MAUČEC: Hvala za besedo. Jaz sem tudi končal svoje izjavo prej v tem smislu, da z to novo organizacijo naredimo en korak več, da legaliziramo tiste procesne poti ki ugotavljamo, da niso šle naprej.
Zdaj kar se pa tiče tega administritiranja pa to, lahko povem, da je treba vedeti tudi tam kjer je opredeljen v delovne naloge, referentka ne skrbi samo sekretarje, skrbi tudi za pripravo vse in vse te zadeve.
Zdaj kar se številčno tiče je treba tudi povedati, da pripravnika tu notri nista omenjena. Dejansko pripravniki ravno skrbijo za ta administrativni tehnični del tisto kar je treba odposlati pravočasno, da se dobi. Neke zadeve že pripravljam, da bo tudi bolj fleksibilno tudi na primer te kuverte, ki jih dobivate štiri, pet na dan včasih je to ker mi imamo pogodbo z Državnim zborom in vaši sekretarji od komisije prinesejo tja mi sproti pošljemo. Jaz sem zdaj naročil, da bi naredili eno škatlo, se opravičujem, da vas s tem motim ampak hočem vam povedati, da razmišljamo racionalno, ker sem tudi jaz bil državni svetnik in poznam te zadeve. In tam se bo čez dan nabralo notri in na koncu dneva bo pripravnica prišla in to odnese in bomo rešili zadeve.
Tudi kar se tiče terminologije izraza član državnega sveta pa državni svetnik, jaz sem vam samo kot vzorec pokazal kako uporabniki razmišljajo in tudi naprej bo tako. Komisija bo sprejela neko mnenje ali poročilo, uporabnik vam bo pa potem vam dal list zraven pa opozoril kje se zadeva več ali manj sklada ali pa ne sklada s tistim kar ste sprejeli ampak, vi še vedno lahko sprejmete zadeve tudi drugače ampak ste opozorjeni na to. Veste zadeva je tu. Jaz nisem mogel dovoliti danes, jaz sem vedel da bo na to problem, če dam ta list od sebe ampak lahko bi pa nekdo prišle za dva, tri mesece pa bi rekel sekretar, pravna služba zakaj nas pa niste opozorili. Ste bili opozorjeni, zadeva pa se strinjam, da bo verjetno šla tako naprej kot je tudi predsednik povedal in bo vztrajala na tej svoji terminologiji, ki mislim, da je tudi v redu. Toliko za pojasnilo, da se razumemo. Hvala lepa.

              PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Preden zaključim diskusijo, samo mogoče kratko pojasnilo. Zdaj pač danes skladno z veljavnim Poslovnikom imamo pred nami v sprejemu neke škatlice pa tudi mnogi od vas ste se že prepričali, da Državni svet ne deluje samo po teh "škatljicah", ampak da deluje projektno. Če govorimo o megaprojektu Kozak, o sprejemu kitajske delegacije, o vsakem večjem posvetu v Državnem svetu imamo projektno skupino v kateri sodelujejo ljudje iz različnih oddelkov pa tudi svetniki in delujemo vsi skupaj kot nek projektni tim in mislim, da je bilo že kar nekaj projektov uspešno realiziranih in upam, da jih bo tudi v prihodnje.
Ampak iz razlogov, ki so bili .../Nerazumljivo./... tukaj, obrazloženi, pač moramo neko formalno oddelčno organizacijo po službah tudi imeti sprejeto. Kar pa ne pomeni, da zdaj se postavlja na novo neke meje. Samo kot dodatno pojasnilo.
Če ni več želja po diskusiji predlagam, da preidemo k odločanju. Ugotavljamo prisotnost. (33 članov.) Na glasovanje dajem predlog sklepa ... Še to pojasnilo. Dal bom najprej na glasovanje predlog sklepa, stališče interesne skupine pa kot dodatni sklep, glede na to, da ni podano v amandmajski obliki in glede na to, da je kompatibilno z verjetno sprejetim sklepom. Torej sklep o katerem glasujemo je: Državni svet Republike Slovenije na 7. seji, dne 21. maja 2008 na podlagi 86. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije sprejel sklep, da Državni svet sprejema sklep o organizaciji in delu službe Državnega sveta Republike Slovenije kot ste jo prejeli na klop. Prisotnost smo ugotovili. Odpiram glasovanje.
Za? (30 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržani? (2 člana.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Uspešno smo opravili 7. sejo. Se opravičujem. Napovedal sem še glasovanje o dodatnem sklepu. Torej glasujemo še o stališču interesne skupine negospodarskih dejavnosti, kot dodatnem sklepu. Če se strinjate ga ne bi še enkrat prebral, ker je o njem predsednik poročal. Ugotavljamo prisotnost. Ponavljamo. Anuliram najprej, trenutek. Ugotavljamo prisotnost ponovno. (31 članov.)
Za? (26 članov.) Proti? (1 član.) Vzdržan? (3 člani.)
Ugotavljam, da je Državni svet sprejel dodatni sklep. S tem zaključujem današnjo sejo. Samo še trenutek pozornosti prosim. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in razpravo. Naslednja seja bo predvidoma 11. junija. Hvala lepa.

              (Seja je bila končana 22. maja 2008 ob 15.51 uri.