Zapisnik 54. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Z A P I S N I K

54. seje Državnega sveta Republike Slovenije, 16.5.2007.

Predsednik je pričel 54. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi  51. in  51..a  člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 12.05 in se zaključila ob 15.34 uri.

Opravičili so se:

• Jože Stanič
• Marjan Maučec
• Peter Vrisk
• Jurij Kavčič

* * *

Na sejo so bili  vabljeni:

• Gospod Iztok Jarc, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Gospod  mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo
• Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospod mag. Andrej Bručan, dr. med., Minister za zdravje

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• Gospod Iztok Jarc, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Gospod Martin Gosenca, višji svetovalec II, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Gospa Adrijana Starina Kosem, državna sekretarka, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospod Gregor Zalokar, svetovalec, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospa Barbara Miklavčič, svetovalka, Ministrstvo za gospodarstvo
• Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice , zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospod Marko Starman, državni sekretar, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospa Ljuba Sušnik, podsekretarka, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospa Vesna Juvan Gotovac, sekretarka, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospa Neža Vodušek, sekretarka, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• Gospod Janez Remškar, Direktor Direktorata na Ministrstvu za zdravstvo
• Gospa Mira Ališič Kovač, podsekretarka, Ministrstvo za zdravje
• Gospod Jože Lužar, predsednik sektorja RFT pri GZS

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in  predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 3.5.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 53. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
3. Skupna kmetijska politika in njena prihodnost, konkurenčnost in ekonomika Slovenskega kmetijstva
4. Predlog zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi      praksami          (ZVPNPP) - druga obravnava, EPA 1356-IV
5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni   samoupravi (ZLS-N) - druga obravnava, EPA 1378-IV
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah           (ZLV-G) -  druga obravnava, EPA 1376-IV
7. Predlog zakona o zdravilstvu (ZZdrav) -  prva obravnava, EPA 1396-IV

RAZŠIRITEV

Predsednik je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

• Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije.

Predlog za razširitev je bil sprejet  (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 53. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
3. Skupna kmetijska politika in njena prihodnost, konkurenčnost in ekonomika Slovenskega kmetijstva
4. Predlog zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi      praksami          (ZVPNPP) - druga obravnava, EPA 1356-IV
5. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni   samoupravi (ZLS-N) - druga obravnava, EPA 1378-IV
6. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah           (ZLV-G) -  druga obravnava, EPA 1376-IV
7. Predlog zakona o zdravilstvu (ZZdrav) -  prva obravnava, EPA 1396-IV
8. Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije

Predlagan dnevni red je bil sprejet  (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika  53. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 53. seje  Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 11.5.2007.

Predsednik je ugotovil, da  na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 53. seje glasujejo.

Zapisnik 53. seje je bil sprejet  (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K  2. točki dnevnega reda :
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

 Po elektronski pošti 11.5.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika  Mirana Bavčarja Ministrstvu za gospodarstvo glede obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz podpisa Ministrske deklaracije o panevropskem naftovodu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je podal predlagatelj Miran Bavčar

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja glede panevropskega naftovoda in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja in predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Mirana Bavčarja se glasita:

• Katere obveznosti  RS izhajajo iz vašega podpisa Ministrske deklaracije o panevropskem naftovodu in kako bo RS te obveznosti izpolnila?
• Katere in kolikšne gospodarske koristi pričakuje RS od gradnje in obratovanja panevropskega naftovoda?  

Obrazložitev:

Vlada RS je podala soglasje k "Ministrski deklaraciji o panevropskem naftovodu". Podpis deklaracije pomeni začetek postopkov za gradnjo okrog 2000 kilometrov dolgega naftovoda od Costanze do Trsta z morebitno razširitvijo do Genove. Naftovod naj bi prek glavnega odcepa v Trstu in napajal Zahodno in Srednjo Evropo s črnomorsko in kaspijsko nafto. Ministrska deklaracija o panevropskem naftovodu ne izključuje možnosti poteka plinovoda po isti trasi. Poleg Slovenije so podpisnice sporazuma še Romunija, Srbija, Črna gora, Hrvaška in Italija, ki bodo imele od naftovoda velike gospodarske koristi. Investicija naj bi dosegla skupni pozitivni ekološki učinek, saj zaradi povezave naftovodov ni predvideno povečanje prometa tankerjev na Jadranu.
Vlada RS v javnosti govori o neobvezujoči naravi Ministrske deklaracije o panevropskem naftovodu, čeprav vsi dobro vemo, da  vsak sporazum, deklaracija ali izjava podpisnike zavezuje k dogovorjenemu ravnanju. Menimo, da je vlada RS dolžna javnost natančno seznanjati z obveznostmi, ki jih sprejema z mednarodnimi sporazumi.
Panevropski naftovod je gospodarski projekt, katerega cilj je posreden in ali neposreden dobiček investitorja in držav, vključenih v projekt. Trasa naftovoda predvidoma posega v izjemno občutljiv kraški svet in s svojo gradnjo in z obratovanjem posredno in neposredno ogroža varnost velikega števila državljank in državljanov RS. Zato je potrebno pred sprejemom kakršnihkoli obveznosti dobro pretehtati gospodarske koristi in jih primerjati z morebitno okoljsko in varnostno škodo.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet  (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Po elektronski pošti 11.5.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor  Ministrstva za šolstvo in šport  in odgovor predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija, dr. med. na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede enotnega nastopa parlamenta pred civilno družbo.

- - -

Po elektronski pošti 11.5.2007 so državne svetnice in svetniki prejeli dopis Ministrstva za promet, s katerim odstopa v reševanje vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča glede vzdrževanja javnih poti,  Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

- - -

Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo  poslali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

 

K  3. točki dnevnega reda :
- Skupna kmetijska politika in njena prihodnost, konkurenčnost in ekonomika slovenskega kmetijstva

Predsednik je pozdravil Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Iztoka Jarca in ga povabil, da predstavi skupno kmetijsko politiko in njeno prihodnost, konkurenčnost in ekonomiko slovenskega kmetijstva.

Predstavitev je podal gospod Iztok Jarc, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predsednik se je zahvalil gospodu Iztoku Jarcu, Ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za predstavitev.

Vprašanja ministru so postavili Cvetko Zupančič, mag. Zlatko Jenko, Ivan Bukovec, Vincenc Otoničar, prof.dr. Jože Mencinger in Tone Peršak.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil s skupno kmetijsko politiko in njeno prihodnostjo, konkurenčnostjo in ekonomiko slovenskega kmetijstva in se ministru gospodu Iztoku Jarcu zahvalil za predstavitev in odgovore na vprašanja, ki so mu jih zastavili državni svetniki.

 

K  4. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) - druga obravnava, EPA 1356-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št.23/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 3.5.2007.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Poročilo z amandmajema Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 11.5.2007.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podala gospa Adrijana Starina Kosem, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljala sta prof.dr. Jože Mencinger in Jože Ilc.

Dodatna pojasnila je podala gospa Barbara Miklavčič, svetovalka na Ministrstvu za gospodarstvo.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Amandma je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer:

Na koncu predloga mnenja Državnega sveta se doda naslednje besedilo:

• "Državni svet je oblikoval naslednjo konkretno pripombo k 10. členu:

"7. točka 10. člena se črta."

Predlagan amandma je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer:

• "Državni svet je oblikoval naslednjo konkretno pripombo k 14. členu:

"Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Če podjetje ne predloži dokazov iz prvega odstavka ali če predloži pomanjkljive dokaze, se šteje, da so trditve o njegovi nepošteni poslovni praksi resnične."

Predlagan amandma je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).

Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetima amandmajema, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet se je seznanil s predlogom zakona, ki v slovenski pravni red v celoti prenaša Direktivo EP in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu. Direktiva na celotnem območju EU ureja nepoštene poslovne prakse v razmerju podjetje - potrošnik, pri čemer države članice ne bodo imele možnosti uporabe t.i. minimalnih klavzul iz drugih direktiv za višanje oz. nižanje standardov na tem področju. S prenosom direktive v naš pravni red se je pojavilo vprašanje zakonodajne tehnike, ali prenesti direktivo v okviru že obstoječih predpisov, ali sprejeti popolnoma nov zakon, ker je direktiva predvidevala popolno oz. maksimalno harmonizacijo. Zaradi lažjega pregleda zakonodaje s področja varstva potrošnikov se je predlagatelj zakonskega predloga odločil za samostojen predlog zakona in s tem ločil ureditev nepogodbenih od pogodbenih razmerij. Pogodbena razmerja so urejena v okviru enotnega krovnega zakona o varstvu potrošnikov.

Nepoštene poslovne prakse so izključno povezane z vplivanjem na odločitve potrošnikov o poslu v zvezi z izdelkom, s čimer se neposredno ščiti ekonomske interese potrošnikov, kot šibkejše stranke v razmerju do podjetij (podjetje - potrošnik). Prepovedane so pred, med in po sklenitvi posla. Negativno definicijo poslovnih praks je predlagatelj utemeljil z argumentom večje pravne varnosti, prav tako naj bi določna definicija nepoštenih poslovnih praks zagotavljala višjo stopnjo transparentnosti.

V zakonu sta opredeljeni dve vrsti nepoštenih poslovnih praks - zavajajoče in agresivne. O zavajajočih poslovnih praksah govorimo takrat, ko le-te vsebujejo napačne informacije in so neresnične ali podjetje s sredstvi komuniciranja izpusti bistvene informacije, ki jih povprečen potrošnik potrebuje za sprejem odločitve na podlagi informacij in tako povzroči, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Agresivne poslovne prakse opredeljuje 8. člen zakona. Za njih je značilno, da podjetja v praksi uporabljajo nadlegovanje, prisilo in nedopustno vplivanje, s čimer bistveno zmanjšajo svobodo izbire ali ravnanje povprečnega potrošnika.
Pravico potrošnika do upravnega nadzora in sodnega varstva ureja 4. poglavje zakona, ki uveljavlja tudi načelo obrnjenega dokaznega bremena. S tem se varuje potrošnike v razmerju do podjetij tako, da mora podjetje dokazati, da ni uporabljalo nepoštene poslovne prakse.

Zavedajoč se dejstva, da predvsem multinacionalke pri oglaševanju izkoriščajo svojo moč na trgu in ekonomski interesi velikokrat prevladajo nad poštenimi tržnimi praksami ter je zato potrebno takšno ravnanje ustrezno sankcionirati, Državni svet opozarja na višino predvidenih kazni za nepoštene poslovne prakse, ki so predvidene tudi do 40.000 evrov.

Državni svet opozarja tudi na očitno pretiravanje podjetij pri tržni komunikaciji s potrošniki, ki pa ni opredeljeno kot nepoštena poslovna praksa.

Državni svet se zavzema za pospešitev aktivnosti na področju primerjalnega testiranja izdelkov. Ne glede na to, da so razlike med enakimi izdelki za različne trge težko dokazljive in so testiranja zelo draga, je pomembno, da se izvajajo kontinuirano ter da se zagotavlja ustrezna zaščita potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju do podjetij.

* * *

Državni svet je oblikoval naslednji konkretni pripombi:

 k 10. členu:

7. točka 10. člena se črta.

Obrazložitev:
Posameznih primerov, kjer se podjetje v soglasju z zaposlenimi in reprezentativnimi sindikati odloči za takšno poslovno politiko, da nagovarja, naj kupujejo njihove izdelke zato, da ohranijo proizvodnjo in delovna mesta, ne moremo šteti za agresivno propagando."

k 14. členu:

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(2) Če podjetje ne predloži dokazov iz prvega odstavka ali če predloži pomanjkljive dokaze, se šteje, da so trditve o njegovi nepošteni poslovni praksi resnične."

Obrazložitev:
Drugi odstavek je zavajajoč oziroma ne omogoča izvedbe 13. člena in prvega odstavka 14. člena.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk.

Predlagan sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se  je glasovanja vzdržal).

 

K  5. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona  o lokalni samoupravi (ZLS-N) - druga obravnava, EPA 1378-IV

Predlog zakona  je objavljen v Poročevalcu DZ  št. 27/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli po elektronski pošti, 11.5.2007.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti  11.5.2007.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice, zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Stališče Komisije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je podal njen predsednik, Darko Fras.

Razpravljala sta Tone Peršak in Marko Juvančič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi(ZLS-N)  - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet ugotavlja, da je treba zakon o lokalni samoupravi v določbah, ki se nanašajo na pokrajine in naloge iz državne pristojnosti, ki se lahko prenesejo na občine, uskladiti s sprejetimi ustavnimi spremembami. Zaradi razveljavitve 14. a člena zakona, ki je urejal pritožbo predlagatelja na sklep Državnega zbora o predlogu za spremembo območja občine in za ustanovitev nove občine, predlog zakona na novo ureja pravno varstvo. Predlog zakona določa tudi nezdružljivost članov svetov ožjih delov občin, ker je Ustavno sodišče pri presoji statutov nekaterih občin glede tega vprašanja zavzelo stališče, da ni mogoče določiti nezdružljivosti brez zakonske podlage.

V povezavi z 10. členom veljavnega zakona o lokalni samoupravi Državni svet opozarja na drugi odstavek 2. člena predloga zakona, ki določa, da se v celotnem besedilu zakona besedilo "samoupravna lokalna skupnost" nadomesti z besedo "občina". V tem primeru zakon o lokalni samoupravi ne bi več določal, da se morata grb in zastava občin razlikovati od drugih samoupravnih lokalnih skupnosti, torej tudi bodočih pokrajin, ampak od drugih občin. To pomeni, da zakon ne bi vseboval določbe, na podlagi katere se morata grb in zastava občine razlikovati od grba in zastave pokrajine. 

Državni svet pozitivno ocenjuje predlagano rešitev v 13. členu predloga zakona, na podlagi katere bo občinski svet s svojim aktom določil merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov in svetov ožjih delov občine, saj veljavni zakon tega vprašanja ne ureja. Državni svet ugotavlja, da zakon opredeljuje zgornjo mejo višine sejnin na letni ravni za člane občinskih svetov, za člane svetov ožjih delov občin pa ne, ker imajo občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti avtonomno pravico urediti vprašanje sejnin za člane svetov ožjih delov občin. Državni svet tudi ugotavlja, da v kolikor občine v svojih proračunih ne zajemajo finančnih načrtov ožjih delov občin, ki so neposredni uporabniki, financiranje ožjih delov občin ni v skladu z zakonom o javnih financah.

Zaradi problemov v preteklih mandatih občinskih svetov pri določanju romskega svetnika oziroma neusklajenosti občinskih statutov s 101. a členom zakona o lokalni samoupravi, ki določa občine, v katerih imajo Romi v občinskem svetu najmanj enega predstavnika, Državni svet pozitivno ocenjuje predlagano rešitev v 15. členu predloga zakona, na podlagi katere Vlada sprejme uredbo, s katero določi merila in kriterije, na podlagi katerih se opredeli avtohtonost naseljene romske skupnosti, kar je pogoj za določitev romskih predstavnikov v občinskih svetih. Ob tem pa opozarja na prehodne in končne določbe, v katerih ni opredeljen rok za sprejem vladne uredbe. Njeno sprejetje je pogoj za izvajanje 28. člena predloga zakona, na podlagi katerega morajo občine v statutu uskladiti sestavo občinskega sveta in zagotoviti predstavnika Romov v občinskem svetu do prvih naslednjih rednih volitev v občinski svet po uveljavitvi uredbe. Državni svet zato predlaga določitev roka za sprejem uredbe oziroma pričakuje, da bo Vlada v ustreznem roku sprejela navedeno uredbo, da bodo občine lahko izvedle vsa potrebna dejanja za zagotovitev romskega predstavnika v občinskem svetu do naslednjih lokalnih volitev.

Iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da se določbe zakona ne nanašajo več na pokrajine, ampak na občine, zato se s predlaganimi rešitvami spreminjajo oziroma črtajo tiste določbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo pokrajine. Ob tem Državni svet ugotavlja, da ostajajo v veljavi 71., 91., 92. in 93. člen zakona o lokalni samoupravi, ki se nanašajo na pokrajine, ker se zakoni o pokrajinah, ki jih pripravlja Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v posameznih določbah sklicujejo na uporabo zakona, ki ureja lokalno samoupravo.

*  *  *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se  je glasovanja vzdržal).

 

K  6. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-G) - druga obravnava, EPA 1376-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 27/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki  prejeli po elektronski pošti  11.5.2007.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Predlog sklepa so prejeli na klop in po elektronski pošti 11.5.2007.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev zakona  podal gospod Marko Starman, državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Razpravljal je Miran Bavčar.

Dodatna pojasnila je podala gospa Neža Vodušek, sekretarka v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejeme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-G) - druga obravnava

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet pozitivno ocenjuje predlagane rešitve v 2. členu, s katerim se spreminja 45.a člen veljavnega zakona in natančneje ureja podlaga in način oblikovanja nadomestil za volilne organe. Ob tem ugotavlja, da so dosedanje izkušnje predčasnega glasovanja pokazale, da se jih volivci vedno bolj poslužujejo in imajo volilni odbori, ki vodijo predčasno glasovanje, večji obseg volilnih opravil kot volilni odbori, ki vodijo glasovanje na voliščih na dan glasovanja. Zato Državni svet podpira predlog, da se jih bolje nagradi.

Državni svet podpira predlagane rešitve v 3. in 4. členu, s katerima se spreminjajo določila o številu potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za člane občinskega sveta s podpisovanjem po večinskem in proporcionalnem volilnem sistemu, saj upoštevajo velikost občin in izhajajo iz načela splošnosti in enakosti volilne pravice. Po njegovem mnenju predlagano število potrebnih podpisov za kandidiranje za občinski svet sledi odločbi Ustavnega sodišča, ki je poudarilo, da je kandidiranje neodvisnih kandidatov ozirom list kandidatov eden od pomembnih načinov participacije prebivalcev občine pri odločanju na lokalni ravni in zavzelo stališče, da mora zakonodajalec določiti tak kriterij, ki bo tudi neodvisnim kandidatom oziroma listam kandidatov, ki bi imele realne možnosti za pridobitev mandatov v občinskem svetu, omogočil kandidiranje. Predlagane rešitve sledijo tudi opozorilom Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ob obravnavi predloga zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-F), da predlagana rešitev, ki je bila v postopku sprejemanja zakona delno spremenjena in z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena, nestrankarskim kandidatom (predvsem v občinah z večjim številom volivcev)  praktično onemogoča kandidiranje za članstvo v organih lokalnih skupnosti, kar je lahko z vidika splošne in enake volilne pravice ustavno sporno. 

Državni svet podpira tudi 7. člen predloga zakona, ki ureja vprašanje števila podpisov za neodvisne kandidate za župane. Odstotek potrebnega števila podpisov za kandidiranje za župana se nanaša na število volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, in ne več na število volivcev v volilni enoti na dan razpisa. Ker vemo, da volilna udeležba ni nikoli 100 %, je predlagan kriterij za županske kandidate, ki jih predlagajo volivci, milejši od sedanje zakonske ureditve.

Državni svet ugotavlja, da nekateri kandidati za volitve v občinske svete kandidirajo na več kot eni listi. V večjih občinah, kjer se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti po proporcionalnem volilnem sistemu, se lahko zgodi, da občinska volilna komisija zaradi velikega števila kandidatov to napako spregleda oziroma jo ne ugotovi pravočasno, po potrditvi oziroma objavi liste kandidatov pa pritožba ni mogoča. Čeprav se lahko uporabi zakon o volitvah v Državni zbor, po katerem se upošteva tista kandidatura, ki je bila prej vložena, Državni svet predlaga, da Republiška volilna komisija in Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko preučita predlog, da se pri sestavljanju seznama list kandidatov uporabi računalniški program, ki bi omogočil avtomatsko križno preverjanje list kandidatov in s tem omogočil pravočasno odkrivanje kandidature istih oseb na različnih listah kandidatov.

Državni svet opozarja še na 18. člen zakona o lokalnih volitvah, ki ureja vprašanje preferenčnih glasov. Pri volitvah v občinske svete so kandidati izvoljeni na listi po vrstnem redu na listi, razen če so posamezni kandidati dobili preferenčne glasove, na podlagi česar lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev preskočijo kandidate, ki so uvrščeni pred njim na listi kandidatov. Da se preferenčni glasovi upoštevajo, morajo vsi kandidati na listi dobiti najmanj 25 % preferenčnih glasov od vseh glasov, ki so jih volivci oddali za listo. Če je izpolnjen ta pogoj, so v skladu z zakonom iz liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov, kolikor število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega 10 % števila vseh glasov, oddanih za listo. V manjših volilnih enotah, kjer je manjše število volivcev, lahko volivci s preferenčnimi glasovi za posamezne kandidate z liste preprečijo izvolitev kandidata, ki je uvrščen na prvo mesto na listi. Če volivci dajo preferenčni glas tudi prvemu na listi kandidatov, kar se zelo pogosto dogaja, se le-ti upoštevajo pri izpolnjevanju pogoja 25 % kvote, zaradi česar prvi kandidat na listi ne dobi mandata. Ker so njegovi preferenčni glasovi vključeni v seštevek vseh preferenčnih glasov, ga bremenijo, čeprav to ni bila volja volivcev, saj so mu dali preferenčne glasove. Dejstvo je, da volivci ne poznajo volilnega sistema in se ne zavedajo, da so prvemu kandidatu na listi z oddajo preferenčnih glasov onemogočili izvolitev, kar pa ni bila njihova volja. V kolikor se preferenčni glasovi, oddani za prvega na listi, ne bi upoštevali pri skupnem seštevku, do tega ne bi prišlo. Komisija predlaga, da se preuči problematika določanja mandata kandidatom na listi na podlagi preferenčnih glasov v manjših volilnih enotah.

*  *  *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.

Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  7. točki dnevnega reda :
- Predlog zakona o zdravilstvu (ZZdrav) - prva obravnava, EPA 1396-IV

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 30/07.

Predlog zakona je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki  prejeli po elektronski pošti 14.5.2007.
Pripombe Slovenskega homeopatskega društva na predlog zakona so prejeli po elektronski pošti 11.5.2007.

Pripombe  Sindikata Zdravilcev Slovenije so prejeli po elektronski pošti 11.5.2007.

Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Obrazložitev je v imenu predlagateljev podal gospod Andrej Remškar, direktor Direktorata na Ministrstvu za zdravje.

Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podala Petra Kersnič.

Stališče Interesne skupine lokalnih interesov je podal Gregor Vovk Petrovski.

Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal mag. Jožko Čuk.

Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljali so Tone Peršak, mag. Zlatko Jenko, prof.dr. Alojz Križman, Robert Čeh, Miran Bavčar in Marta Turk.

Repliko je podal Gregor Vovk Petrovski.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o zdravilstvu (ZZdrav) - prva obravnava

Državni svet ugotavlja, da gre za kompleksno problematiko, ki jo je težko urediti z zakonskimi določbami do te mere, da bi zadovoljili interese vseh zainteresiranih skupin, ki so zelo heterogene in imajo tudi različne koncepte zdravljenja, vendar pa podpira prve korake  k začetku urejanja te tematike.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), katere članica je tudi Slovenija, v svojih strategijah apelira, da se v nacionalne zdravstvene sisteme vgradi povezavo med tradicionalno medicino ter komplementarno in alternativno medicino. Svet Evrope je v resoluciji št. 1206 (Evropsko stališče o nekonvencionalni medicini, 1999) pozval države članice, da podprejo in pospešijo primerjalne študije in raziskovalne programe na področju tradicionalne in komplementarne medicine. Evropski parlament je 28. maja 1997 sprejel resolucijo o statusu nekonvencionalne medicine. Ta od držav Evropske unije zahteva, naj se začnejo procesi uradnega priznavanja nekonvencionalnih oblik medicine na podlagi študij in razvijanja raziskovalnih programov o varnosti in učinkovitosti komplementarnih in alternativnih oblik zdravljenja. Te smernice v predlog zakona niso vgrajene v povsem zadovoljivi meri.

Državni svet podpira zaščito uporabnikov storitev komplementarne in alternativne medicine, ki je kot eden glavnih ciljev naveden v predlogu zakona, vendar pa bi bilo potrebno zakon zasnovati v skladu s svetovnimi trendi, ki temeljijo na povezovanju in ne na ločevanju uradne medicine od tradicionalne, komplementarne in alternativne medicine.
Zdravstveni delavci imajo kot izvajalci komplementarne in alternativne medicine zakonsko podlago za svoje delovanje že v 59. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-UPB1, Ur.l. RS, št. 36/04), a ta možnost razen v primeru akupunkture ni zaživela. Nasprotno: zdravniki se bodo morali odreči svojemu poklicu in poslanstvu, če bodo opravljali katerega od sistemov in metod, ki so drugod del zdravstvene dejavnosti in bodo primorani postati zdravilci. Ta razmejitev bi morala biti deležna dodatnih poglobljenih analiz, zakon pa bi moral biti bolj fleksibilen.
Za varnost uporabnikov je ključna strokovna usposobljenost izvajalcev - nemedicincev in ta je v predlogu zakona zelo ohlapna. Prav tako ni predvideno prehodno obdobje za pridobitev zahtevanih znanj in veščin za tiste zdravilce, ki imajo svojo dejavnost že leta prijavljeno. Pričakovali bi, da bo predlog zakona o zdravilstvu jasno opredelil namen zakona. Predlog zakona je nejasen že v samem naslovu,  sistemov in metod zdravilske dejavnosti ne poimenuje, ostane le pri ohlapnih definicijah. Prav tako so vsebinsko neustrezni posamezni termini (zdravilec, zdravilstvo...).
V evropski zakonodaji je uveljavljen termin "komplementarna in alternativna medicina", ki ji predlagatelj ne sledi, temveč uporablja izraz "zdravilstvo". Tradicionalna kitajska medicina, ki ima enega najbolj uveljavljenih sistemov alternativne medicine na svetu, je v predlogu zakona preimenovana v tradicionalno kitajsko zdravilstvo. Predlagatelj bi moral slediti dokumentom Evropske unije, ki definirajo, da komplementarna in alternativna medicina zdravi. Namesto tega je v ciljih, načelih in poglavitnih rešitvah zakona zdravilstvo definirano kot "dejavnost, ki jo opravljajo zdravilci za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja uporabnika storitev in obsega ukrepe in aktivnosti, temelječe na zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah in se izvaja na način, ki ne škoduje zdravju."
Ker predlog zakona ni zasnovan tako, da bi povezoval sodobno znanstveno medicino s komplementarno in alternativno medicino, predlagatelj tudi ni ločil sistemov in metod, ki so del zdravstvene dejavnosti od tistih, ki so namenjeni zgolj dobremu počutju. Državni svet ugotavlja, da v državah Evropske unije homeopatijo, akupunkturo, osteopatijo in kiroprakso v glavnem izvajajo zdravniki. Zdravniki v Nemčiji za pridobitev licence za homeopatijo potrebujejo še dodatnih 350 ur strokovnega usposabljanja, v kolikor pa jo želijo izvajati laiki, morajo opraviti program, ki obsega 3600 ur. Po predlogu zakona o zdravilstvu bodo lahko v Sloveniji npr. homeopatijo opravljali zdravniki, vendar izključno kot zdravilci (6. člen predloga zakona), ki ne bodo imeli licence zdravnika oziroma jim bo  licenca odvzeta.
Državni svet podpira rešitev, da mora imeti izvajalec tradicionalne, komplementarne in alternativne medicine licenco za opravljanje svoje dejavnosti. Potreben je tudi nadzor nad to dejavnostjo.

Državni svet podpira predloge izvajalcev in predlaga Ministrstvu Republike Slovenije za zdravje, da ponovno razmisli o predlagani ustanovitvi zdravilske zbornice, ker njena vloga ni popolnoma jasna ter naj razmisli, ali ne bi bilo bolje ustanoviti urad ali sektor za to področje v okviru ministrstva.

Državni svet ugotavlja, da predlog zakona ni bil usklajen z informacijsko pooblaščenko, kar bi bilo nujno potrebno zaradi zagotavljanja varovanja zbiranja in uporabe podatkov, ki naj bi jih glede na določbe 12. člena predloga zakona zbirala zdravilska zbornica ter dokumentacije, ki naj bi jo  vodili zdravilci (10. člen predloga zakona).

V kolikor Ministrstvo za zdravje noče pomembno omejiti področja komplementarne in alternativne medicine v Sloveniji, mora v predlogu zakona:

• spremeniti naslov zakona (predlog: predlog zakona o komplementarni in alternativni medicini),
• termin "zdravilstvo" zamenjati z izrazom "komplementarna in alternativna medicina";
• definirati sisteme in metode komplementarnega in alternativnega zdravljenja,
• pod besedno zvezo "druga zdravilstva" opredeliti konkretne oblike zdravljenja,
• natančneje definirati pogoje za pridobitev licenc za posamezna področja zdravljenja,
• namesto zdravilske zbornice predvideti urad ali sektor za komplementarno in alternativno medicino pri Ministrstvu Republike Slovenije za zdravje.

Državni svet je bil seznanjena z dejstvom, da velik del izvajalcev komplementarne in alternativne medicine predloga zakona ne podpira in da njihove številne pripombe niso bile upoštevane, zato Ministrstvu za zdravje predlaga, da se pred obravnavo predloga zakona v Državnem zboru z njimi ponovno sestane in v čim večji meri upošteva njihove pripombe. Državni svet opozarja, da je vprašljiva izvedba zakona, kateremu nasprotujejo številni izvajalci in da se je že večkrat izkazalo, da v praksi tako sprejet zakon ni izvedljiv.

Državni svet opozarja, da so roki, v katerih naj bi bili pripravljeni podzakonski akti, neživljenjski in ne bodo omogočali, da bi se uskladila stališča in interesi različnih izvajalcev.

Državni svet opozarja, da bi bilo treba čim prej pravno urediti psihološko in psihoterapevtsko dejavnost.

* * *

Za poročevalko je bila določena državna svetnica Petra Kersnič.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

K  8. točki dnevnega reda : *
- Imenovanje člana Statističnega sveta Republike Slovenije *

30. aprila 2007 so državne svetnice in svetniki prejeli obvestilo Statističnega urada Republike Slovenije, v katerem so bili obveščeni, da je predstavnici državnega sveta v Statističnem svetu RS, gospe Petri Kersnič potekel mandat v Statističnem svetu RS. Zato so jih prosili, da skladno s 14. členom Zakona o državni statistiki (Ur. list RS, št. 45/95 in 9/01), Državni svet imenuje novega predstavnika za naslednji 4 - letni mandat. Obvestilo je bilo državnim svetnicam in svetnikom posredovan, po elektronski pošti  11.5.2007.

Mandatno imunitetna komisija je s pismom dne 7.5.2007, vodje interesnih skupin pozvala, da morebitne predloge posredujejo do torka, 15.5.2007.

Predlog kolegija državnega sveta, ki predlaga, da se za predstavnico Državnega sveta Republike Slovenije v Statističnem  svetu RS imenuje državno svetnico Petro Kersnič, so prejeli po elektronski pošti 14.5.2007.

Predlog je obravnavala Mandatno imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Stališče Mandatno imunitetne komisije je podal Darko Fras.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 54. seji, dne 16. 5. 2007, na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o državni statistiki (Ur. l. RS, št. 45/95 in 9/01) in 45. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P :

Za predstavnico v Statističnem svetu Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije imenoval Petro Kersnič.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

Predsednik je zaključil 54. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za  sodelovanje in razpravo.