Datum: 13. 5. 2010
Državni svetnik dr. Zoltan Jan je preko predsednika Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaža Kavčiča dne 7.4.2010 Vladi Republike Slovenije postavil pisno vprašanje v zvezi z ustanovitvijo javnega sklada Republike Slovenije za ravnanje z nepremičnim premoženjem.
- Koliko delovnih mest bo Vlada Republike Slovenije prihranila z ustanovitvijo novega javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem in kaj bodo počeli organi, ki so naloge s tega področja opravljali do sedaj?
Vlada Republike Slovenije na zastavljeno vprašanje podaja sledeče pojasnilo:
Uvodoma je potrebno pojasniti, da ustanovitev javnega sklada Republike Slovenije za ravnanje z nepremičnim premoženjem temelji na dveh dokumentih Vlade Republike Slovenje, in sicer na Strategiji ravnanja z nepremičnim premoženjem (sklep Vlade Republike Slovenije št. 47800-4/2009/17 z dne 4.6.2009) ter na Konceptualnem okviru ustanovitve javnega sklada Republike Slovenije za ravnanje z nepremičnim premoženjem; v nadaljevanju: javni sklad (sklep Vlade Republike Slovenije št. 47800-6/2010/21 z dne 25.3.2010). Kot poudarja konceptualni okvir ustanovitve javnega sklada v svojem povzetku, je ena od prednosti javnega sklada v primerjavi z obstoječo organiziranostjo prav to, da bodo vladne službe, ministrstva in organi v sestavi ministrstev, upravne enote, pravosodni organi ter nekateri posredni proračunski uporabniki razbremenjeni predvsem ravnanja z nepremičninami, kar ni njihova primarna dejavnost oziroma naloga ter se bodo lahko posvetili uresničevanju svojih primarnih nalog. Namen ustanovitve javnega sklada je torej enotno ravnanje z na sklad prenesenim nepremičnim premoženjem po podjetniških načelih tako, da se obseg in vrednost nepremičnega premoženja v lasti in upravljanju javnega sklada ohranja in povečuje. Premoženje v upravljanju sklada se ohranja in povečuje v skladu z enotnimi kriteriji in merili, ki jih določi ustanovitelj.
Prav z namenom zasledovanja temeljne politike vlade, potrjeni konceptualni okvir v duhu racionalnega gospodarjenja in omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju, v največji možni meri temelji svoje delovanje na že zaposlenih osebah, ki sedaj, sicer razpršeno po posameznih upravljavcih, opravljajo naloge povezane z ravnanjem z nepremičnim premoženjem. Predloženi koncept zato v razdelku o zaposlenih predvideva:
- prevzem vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge na področju ravnanja ter prevzem ustreznega deleža zaposlenih, ki opravljajo naloge v zvezi s področjem ravnanja (npr. javna naročila, finančne naloge, administrativne naloge) s prevzetim nepremičnim premoženjem posameznih vladnih služb, ministrstev in organov v sestavi ministrstev, upravnih enot, pravosodnih organov ter nekaterih posrednih proračunskih uporabnikov,
- prevzem ustreznega deleža zaposlenih v družbi D.S.U., d.o.o..
Prenos zaposlenih se realizira s 1.1.2011. Hkrati z zaposlenimi se na sklad prenesejo tudi sredstva za plače in materialni stroški povezani z zaposlenimi ter materialni stroški povezani z delovanjem javnega sklada.
Prednosti predlaganega sistema prevzema zaposlenih javnih uslužbencev od dosedanjih upravljavcev so namreč poleg omejevanja povečanja stroškov tudi znanje in izkušnje teh zaposlenih, ki bodo poleg prenesenega nepremičnega premoženja na tak način, prav tako prešla na javni sklad. Za dosego navedenega cilja je Vlada Republike Slovenije s svojim sklepom številka: 47800-6/2010/21 z dne 25. 3. 2010, s katerim je potrdila konceptualni okvir v točki 5. zahtevala, da vladne službe, ministrstva in njihovi organi v sestavi ter upravne enote Ministrstvu za javno upravo posredujejo podatke o obstoječi organiziranosti na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem, številu javnih uslužbencev, ki so na dan 1. 3. 2010 opravljali naloge s področja ravnanja z nepremičnim premoženjem ter druge zahtevane podatke. Ministrstvo za javno upravo je z dopisom številka: 478-157/2009/21 z dne 29.3.2010 pričelo s sistematičnim zbiranjem zahtevanih podatkov, ki bodo tudi podlaga za pripravo kadrovskih načrtov javnega sklada.
Število zaposlenih se s pričetkom delovanja javnega sklada glede na stanje zaposlenih, ki opravljajo naloge na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem pri trenutnih upravljavcih, ne bo povečalo. Z centralizacijo in boljšo organizacijo dela naj bi se število zaposlenih v javnem skladu postopno celo zmanjševalo. Konkretnejše učinke pričakujemo po preteku vsaj dvoletnega delovanja javnega sklada, v katerem se bodo natančno opredelili in dokončno oblikovali vsi postopki. Glede na navedeno, se bo tudi ustrezno prilagodila organizacija in zasedenost delovnih mest.
