Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Vprašanji Marjana Maučeca v zvezi z odgovornostjo Nezavisne države Hrvatske - NDH glede škode na delu okupiranega slovenskega ozemlja

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z odgovornostjo Nezavisne države Hrvatske - NDH glede škode na delu okupiranega slovenskega ozemlja in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca se glasita:

  • Ali izhaja iz mirovnega sporazuma z dne 10. 2. 1947, ki je bil podpisan v Parizu, da je bila "Nezavisna država Hrvatska - NDH" del hitlerjevske koalicije?
  • Če ne, kdo je odgovoren za škodo, ki jo je NDH povzročila na delu okupiranega slovenskega ozemlja?

Obrazložitev:

Po mnenju državnega pravobranilstva (odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega št. 054-01-63/04 z dne 6.1.2005) je bila NDH priznana le v okviru hitlerjevske koalicije v Evropi in je s koncem II. svetovne vojne prenehala obstajati. NDH je nastala leta 1941 in je pridobila del slovenskega ozemlja s podpisom dogovora med NDH in Nemčijo. V tem smislu je torej odgovorna za povzročeno škodo, ki so jo povzročile okupatorske oblasti NDH, kot to ugotavlja tudi državno pravobranilstvo. Državno pravobranilstvo v gornjem odgovoru navaja, da ne razpolaga s podatki glede morebitne ureditve njenega pravnega nasledstva, zaradi česar je vprašljivo tudi golo navajanje pravobranilstva, da je bila NDH priznana le v okviru hitlerjevske koalicije. Iz škode, ki je bila storjena na slovenskem ozemlju, nedvomno izhaja tudi določen del koristi, ki je bila prenesena na NDH; torej hrvaško ozemlje. Z razpadom NDH je njeno premoženje (in s tem odgovornost za povzročeno škodo) prešlo na njene naslednike. Ti pa so odgovorni za povzročeno škodo, ki je bila storjena na slovenskem ozemlju. Na pravobranilstvu je torej dolžnost, da te naslednike ugotovi in sproži ustrezne postopke.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanju v roku 30 dni odgovori.

Povezane vsebine
document 29. seja Državnega sveta Republike Slovenije