Magnetogram 14. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(23. december 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 14.40.

            PREDSEDNI MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovana državna svetnica, kolegi svetniki!
Pričenjam 14. izredno sejo Državnega sveta. Gospodje državni svetniki, prosim, da zavzamete svoja mesta.
Sejo sem sklical na podlagi 53. člena Zakona o državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo se je opravičil: mag. Stojan Binder. Na sejo so bili vabljeni dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 2. točki; dr. Franc Križanič, minister za finance k 1. in 3. točki; dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport k 1. točki; mag. Cveto Uršič, direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve k 1. točki; dr. Luj Šprohar, predsednik Sveta Republike Slovenije za invalide k 1. točki; dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k 4. točki; gospa Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve k 5. točki in mag. Milan Tarman, predsednik Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov k 5. točki dnevnega reda.
O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 21. decembra ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila.
22. decembra je skupina državnih svetnikov, prvopodpisani Jože Korže vložila predlog za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in skupina državnih svetnikov, prvopodpisani Alojz  Kovšca, odložilni veto na Zakon o spremembah zakona o tajnih podatkih.
Na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta se o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje. Zato ugotavljam, da je dnevni red naslednji: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, 3. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila, 4. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o glavnem mestu Republike Slovenije in 5. Zakon o spremembah zakona o tajnih podatkih.

            Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO. Zakon je Državni zbor sprejel na svoji 12. seji, v petek, 18. decembra. Posredovan vam je bil po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, prvopodpisani Boris Šuštaršič ste 21. decembra prejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, katere poročilo ste prejeli. Morebitne amandmaje k predlogu zahteve prosim vložitev v pisni obliki. Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Pri tej točki prisostvujejo v imenu Vlade dr. Franc Križanič, minister. Pozdravljeni! Gospa Roža Žust, sekretarka, gospod Cveto Uršič, generalni direktor direktorata in gospod iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pa gospod Marko Rajšter z Ministrstva za šolstvo in šport.
Predlagam, da pričnemo z obravnavo in najprej sprašujem predstavnika predlagatelja predloga za odložilni veto, če želi podati obrazložitev. Izvolite, gospod kolega Boris Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Spoštovana državna svetnica, spoštovani državni svetniki, spoštovani gostje v imenu slovenske Vlade in državnih inštitucij.
Če pogledamo sistemsko slovensko zakonodajo in jo primerjamo z urejenostjo v drugih državah Evropske unije lahko ugotovimo, da je slovenska tovrstna zakonodaja že desetletja izredno kvalitetna in zaradi tega na področju prirejanja iger na srečo nismo imeli kakšnih ekscesnih situacij, afer ali pa pojavov zasvojenosti z igrami na srečo. Vse to je bilo samo na individualnem nivoju. Tudi ta zakon nadaljuje tradicijo kvalitetne regulacije, razen v 3.a členu, ki pa je pravzaprav temeljni razlog, zaradi katerega vlagamo predlog veta na ta zakon.
V 3.a členu se namreč na novo določa, kdo so prireditelji internetnih oziroma spletnih iger na srečo, ki zaradi vse večje uporabe računalnikov in mobilnih telefonov v življenju človeka vedno bolj prodirajo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. To se pravi, zelo realna je projekcija, da bodo v naslednjih petih, desetih letih to zelo prevladujoče igre na srečo. 3.a člen podelitev državnih koncesij regulira in določa, da minister za finance postavlja pogoje, pod katerimi se te igre prirejajo. To se pravi, da minister objektivno lahko vodi neko državno politiko na tem področju. Vendar pa na drugi strani v tem členu ni jasno oziroma ni določeno, pušča se odprto, kam bo šel denar za tako imenovane dobre namene iz koncesnin od iger na srečo. Tu je še ena zelo pomembna podrobnost, da se med nove prireditelje spletnih iger na srečo uvrščajo tudi igralnice. In če pogledamo, kam gre denar od igralnic, kam gre denar od obeh prirediteljev klasičnih iger na srečo, potem lahko ugotovimo, da oba prireditelja klasičnih iger na srečo odvajata večino tega denarja za dobre namene v javno Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in v Fundacijo za financiranje športnih organizacij. Medtem ko igralnice v ti dve fundaciji vsakič odvajata samo po 2,2%. Torej, logična ugotovitev je, če bodo spletne igre prirejale tudi igralnice, bodo odločilno posegle v dosedanji trg klasičnih iger na srečo in neizogibna posledica bo, da bo nastala motnja v financiranju invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacij. Mislim, da ta trenutek, še zlasti, ker smo v času finančne in gospodarske krize, resnično ni nobenega razloga, da bi nehote sprožili motnje v financiranju invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacij, ki zajemajo, če gledamo konsekventno, prav gotovo na sto tisoče ljudi. Vlada zagotavlja oziroma predstavniki Ministrstva za finance, da bodo to regulirali s strategijo, vendar mislim, da to je tudi en ugovor, ki je argument, in sicer prav gotovo bi morala država najprej formirati strategijo prirejanja iger na srečo, teh klasičnih iger na srečo, in tudi internetnih in konsekventno s tem tudi spreminjati zakon. Ta bojazen ni speljana samo iz teh logičnih sklepov, ki sem jih predstavil, je treba upoštevati tudi to, da v slovenskem prostoru obstajajo že deklarirane zamisli, da se ves ta dohodek vključi v integralni državni proračun, da se ukinejo obe fundaciji in da se ukine tudi ali okrne, bistveno okrne ta avtonomni način financiranja teh treh skupin civilno društvenih organizacij, ki imajo zelo velik pomen na kvaliteto življenja tako teh zainteresiranih ljudi, končno pa tudi naša država v teh segmentih bolj učinkovito funkcionira. Toliko za enkrat. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Šuštaršič. Želi predstavnik predlagatelja? Izvolite, gospod minister dr. Franc Križanič, imate besedo.

            DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani visoki zbor! Dovolite, da na kratko obrazložim tudi v Državnem svetu spremembe zakona, ki smo jih končali s končnim glasovanjem na Državnem zboru na njegovi 12. seji 18. decembra 2009. Zakon uvaja nujno potrebne popravke veljavnega zakona na določenih področjih, zlasti na področju odgovornega prirejanja iger na srečo in na področju nadzora. Prinaša pa tudi spremembe in dopolnitve pri klasičnih igrah na srečo, ki jih v nadaljevanju podrobneje pojasnjujem. Na področju prirejanja klasičnih iger na srečo, ki jih v Sloveniji prirejata Loterija Slovenije d.d. in Športna loterija in Igre na srečo d.d. zakon odpravlja dosedanjo prepoved naložb prireditelja pri drugih pravnih osebah in podjetnikih in uvaja novo možnost, da prireditelji klasičnih iger na srečo sodelujejo z drugimi domačimi ali tujimi prireditelji iger na srečo, ki imajo ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na srečo. To širi dejavnost na rezultate nekih športnih iger tudi v drugih državah in povezuje posamezne prireditelje sosednih držav ter s tem povečuje pestrost ponudbe na tem področju in tudi daje dodatne vire za financiranje humanitarnih, športnih in drugih organizacij. S sprostitvijo omejitev in možnostjo sodelovanja v "poolih" se prirediteljema klasičnih iger na srečo omogoča razvoj in zagotavlja dodaten vir za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih ogranizacij.
Glede 3.a člena veljavnega zakona, ki določa kdo sme prirejati spletne igre na srečo želimo opozoriti, da so te določbe v veljavi že od spremembe zakona o igrah na srečo v letu 2001. V novem zakonu se ohranja ureditev iz veljavnega zakona, po kateri je prirejanje spletnih iger na srečo dovoljeno le gospodarskim družbam, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo, to sta ti dve omenjeni ustanovi, ali koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah. Na novo pa se v zakonu določa starostna omejitev za udeležbo pri spletnih igrah na srečo, in sicer najmanj 18 let.
V zvezi s spletnimi igrami na srečo želimo dodatno pojasniti, da spletna igra na srečo ni posebna vrsta igre na srečo, ampak drugačen način prirejanja iger na srečo, tako klasičnih kot posebnih. Zato v slovenski ureditvi tudi nimamo posebnih koncesij in koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo, prav tako pa v zakonu niso posebej določene dajatve od prirejanja spletnih iger na srečo in upravičenci do teh dajatev se tudi za spletni način prirejanja iger na srečo veljav ureditev, ki velja za prirejanje klasičnih oziroma posebnih iger na srečo.
Kot spletna igra na srečo se lahko prireja le tista igra na srečo, ki se določi v koncesijski pogodbi, ki jo skleneta prireditelj oziroma koncesionar in minister pristojen za finance. Pri čemer pa lahko prireditelja klasičnih iger na srečo kot spletno igro prirejata le igro na srečo, ki sodi med klasične igre na srečo, koncesionarji pa sta zopet ta dva prireditelja, loterija in športna loterija, če skrajšam. Koncesionarji za prirejanje posebnih iger na srečo, to so igralnice, pa le igro na srečo, ki se uvršča v posebne igre na srečo. Ker pa gre pri klasičnih in posebnih igrah na srečo za različne vrste iger na srečo. In te igre načeloma niso primerljive. Tudi dajatve in upravičenci do teh dajatev niso enaki, kar vse velja tudi za spletne igre na srečo.
Da pa na področju prirejanja podobnih spletnih iger na srečo ne bi prihajalo do neenakih pogojev poslovanja prirediteljev in koncesionarjev je v novem zakonu določena izjema, ki velja za prirejanje spletnih posebnih iger na srečo, to so tiste, ki bi sicer igralnice, in sicer da koncesionarjem za prirejanje posebnih iger na srečo ni dovoljeno prirejanje spletnih stav, čeprav so stave ena izmed vrst posebnih iger na srečo. Zato menimo, da očitek ob privilegiranih pogojih za igralnice ni utemeljen.
V zvezi s prirejanjem spletnih iger na srečo želim opozoriti še na pomembno novost, ki jo uvaja nov zakon na področju večje učinkovitosti nadzora. Če namreč nadzorni organ ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije Vlada Republike Slovenije lahko ponudniki storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav preko katerih se take igre prirejajo. Prepričani smo, da zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo tudi na področju klasičnih iger na srečo uvaja pomembne spremembe in dopolnitve, ki odpravljajo ovire in prirediteljema klasičnih iger na srečo omogočajo razvoj, s katerim klasične igre na srečo zagotavljajo pomemben vir za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Kot je bilo v razpravah o zakonu že večkrat pojasnjeno poudarjamo, da je v pripravi strategija razvoja iger na srečo, ki obravnava sistemska vprašanja urejanja iger na srečo, zlasti vrste iger na srečo, število dodeljenih koncesij, lastniško strukturo koncesionarjev, dajatve od iger na srečo in upravičence iz delitve dajatev. Na podlagi strategije razvoja iger na srečo, ki jo bo sprejela Vlada Republike Slovenije bo v letu 2010 pripravljen in Državnemu zboru predložen nov zakon o igrah na srečo. Se pravi, kompletna spremenitev regulacije. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospod minister. Sprašujem predstavnika Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ali želi podati dodatno obrazložitev? (Zaenkrat ne.) Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Peršak, izvolite.

            ANTON PERŠAK: Zelo na kratko, v paketu. Naša skupina je o vseh predlogih razpravljala zelo zavzeto, moram reči. V treh primerih se je kot skupina opredelila in v vseh treh primerih z večino glasov in v primeru tega veta je skupina podprla predlog.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Sprašujem, ali želijo besedo predstavniki Vlade, Ministrstva za šolstvo in šport, Direktorata za invalide, ali predstavnik Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide? Če ne... Se opravičujem, kolega Šuštaršič, izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Dal bi prednost kolegu dr. Mencingerju, ki se je javil.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Dr. Mencinger, izvolite.

            DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi, gospod predsednik! Jaz sem tisti, ki nisem glasoval tako kot interesna skupina. In sicer, ne nasprotujem temu, kar sem zdaj slišal pri razlagi. Če pravilno razumem, še vedno ostaneta samo dva prireditelja klasičnih iger na srečo in se denar za tako imenovani dober namen enako zbira, kot se je do sedaj zbiral, tudi na internetnih igrah. Moram pa reči, da sam igre na srečo podpiram samo zaradi tega dobrega namena, drugače so igre na srečo goljufive igre oziroma edina statistično poštena igra je, če je plačilo enako pričakovanemu dobitku. Ampak ker jih pač imamo, menim, da je ta obrazložitev ministra korektna, tako da bom glasoval proti vetu.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Mencinger. Kolega Šuštaršič ima besedo, potem pa kolega Lampret.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Rad bi se še malo vključil v to diskusijo. Ponovno moram opozoriti na elementarno dejstvo, da 3.a člen prvič v slovenski zakonodaji specifično določa, kdo bodo prireditelji spletnih iger na srečo, in sicer v nasprotju z ostalimi sestavinami zakona, kjer je natančno določeno, v katere namene gre denar za dobre namene od posameznih vrst iger. Torej, kam gre denar od obeh prirediteljev klasičnih iger na srečo, je v zakonu določeno, kam gredo sredstva za dobre namene od igralnic, je ravno tako določeno, medtem ko pri teh igrah pa ni določeno. To se pravi, je odprto vprašanje in to že načeloma v vrstah invalidskih, humanitarnih in športni improvizaciji ustvarja, bi rekel, o nestabilnosti, za katero je bilo ta regulacija doslej značilna.
Ker sem slučajno v tem istem času tudi predsednik Nadzornega sveta Loterije Slovenije lahko povem, da na zadnji seji so strokovni sodelavci Loterije Slovenije dokazovali s finančnimi pokazatelji, da trenutna situacija je taka, da pri prirejanju teh iger, igralnice in oba prireditelja klasičnih iger nista v istem ekonomskem položaju na trgu iger na srečo. Tako bodo igralnice obremenjene, če seštejemo vse dajatve, ne bom jih sedaj specificiral, okoli 33% medtem, ko bodo oba prireditelja obremenjena za približno 10% več. Prav tako mi ti strokovni sodelavci opozarjajo, da pri spletnih igrah, če bo dobitek dobil državljank, ki bo igral spletno igro v igralnici, recimo dobitek nad 300 evrov nebo plačal nobenega davka, medtem, ko bo državljan, ki bo igral to isto vrsto iger pri enem od prirediteljev klasičnih iger plačal pri tem dobitku nad 300 evrov 15% davek državi. Neke razlike so, neka nesinhroniziranost je, ampak jaz verjamem, da to lahko država s koncesijami in z neko načelno in konkretno politiko obravnava, vendar pa tukaj nastane načelno vprašanje, zakaj se, prvič, ne določi, kam bo šel denar, od teh spletnih iger in drugič, zakaj je potrebno v tem trenutku ustvarjati v vrstah invalidskih in humanitarnih organizacijah in tudi športnih občutek nestabilnosti.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Lampret.

            JERNEJ LAMPRET: Lep pozdrav, spoštovani minister s sodelavci. Lep pozdrav kolegi, kolegica.
Vprašanje se najbrž pojavlja tukaj s koncesionarskega polega vemo v tem trenutku, kam bo denar šel že takrat, ko mi kupimo ta listič loterije. Mi tako dobro vemo, da bo to 20%, 25% bilo namenjenega iz tega dobrega denarja za fundacije, tako za invalide kot za šport in to se mi zdi, da je zelo pomembno v naprej vemo, da se ne bo nekdo, tudi če se sedaj izreka po zakonu z neko strategijo, strategija pride šele pozneje, saj ne vemo, kako bo s strategijo, strategija bo šele sprejeta. Mogoče celo zakon malo prehiteva, kar se mi zdi, da bi bilo dobro pogledati, kaj pa je že v zgodovini, te dve loteriji klasičnega pomena, so prinesle veliko dobrega tema dvema fundacijama. In vemo, kako se - ali najsi bo zavarovalnica ali najsi bo ne vem kakšna v državni lasti institucija, kako veselo, vehementno govorijo. Mi imamo sprejet odlok ali sklep, da ne smemo dajati ljubiteljski dejavnosti. In ta ljubiteljska dejavnost nam zelo veliko Slovencem pomeni. Pomeni to, da bomo šli zdaj v južno afriško republiko in še kam drugam in nagrajujemo pa samo zaradi tega, ker dvomimo, kam gre denar, da ga ni nič več iz Telekoma, Simobila, pa ne vem, kje, katerikoli dela od vas v ljubiteljski dejavnosti, ve, da je zelo težko ta denar pridobiti. Zato jaz v tem primeru, če tudi te institucije ne verjamejo, da gre denar v prave namene, jaz tudi ne verjamem zakonu, ki bo zbral po 2% in potem nazaj namenjal tem našim organizacijam. Zato bom veto podprl, izključno z dobrim namenom, pa še to, ker klasične igre na srečo prepoznavam drugače kot igre v igralnicah. To so dokaj urejene metode postopka dela, ve se, kdo dobi, ve se, koliko dobi država od davkov, ve se, koliko je koncesionarskega dela, ve se, koliko je denarja za dobitke in kakšen je dobitek. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod minister, izvolite.

            DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani! Zgodi se, če človek bere malo daljši tekst, da morda spregledate, kje pa ste. Bistvo. Bistvo je, da se namen ne spreminja. Obseg se ne spreminja. Če bi izglasovali veto in če recimo zakon ne uspe, potem se tudi kontrole nad spletnimi igrami ne da vzpostaviti. Nimamo pravice zatemniti strani tam, kjer se izvaja neustrezna igra na srečo brez koncesije in bodo v ta trg vstopali drugi ponudniki in nimamo kontrole nad tem, kdo igra. Mi smo imeli že zelo huda kazniva dejanja, ker se je otrok zaprezal v to. Tako, da, dajte malo se fokusirati na to. Ne gre za to, da bi se kaj jemalo, ne gre za to, da bi bila društva na slabšem. Niso dobro prebrala zakona in trenutno je na internetu neurejena ponudba igralniških storitev. Neurejen položaj. Prosim, da tega veta ne podprete in dovolite, da se vzpostavi kontrola. Pri strategiji bodo imeli tudi zainteresirani iz organizacij možnosti precej, da se bodo vključili v razpravo, kaj in kako želijo in kaj se jim lahko še dodatno izboljša. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala za dodatna pojasnila, gospod minister. Gospod Šuštaršič, izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. To vsekakor drži, da ta zakon daje nove zakonske podlage oziroma dopolnjuje zakonske podlage, da bo država imela tu kontrolo nad vdorom tujih prirediteljev, ki je v Sloveniji zavzel pravzaprav zelo neprijeten obseg.
Na drugi strani moram poudariti, da tudi doslej je imela slovenska država dovolj zakonodajne podpore, da bi naši represivni organi, od policije, tožilstva, pa inšpekcij in še koga, lahko ukrepali, vendar, žal, niso ukrepali. Torej, obe fundaciji sta tudi sprožali postopke na sodišču, ki se vlečejo leta in leta in se nič ne naredi. Pa tudi inšpekcija, ki občasno intervenira, in tudi Urad za kontrolo na prirejanjem iger na srečo zelo odgovorno posluje in redno daje iniciative za ukrepe. Vendar sodišče ima prakso, da te zadeve uvršča čisto nekje na zadnje mesto in zlepa ne pridejo na vrsto na sodiščih zaradi sodnih obravnav.
Jaz podpiram te resolucije v zakonu, kot sem že rekel, je ta zakon prav gotovo nadaljevanje in dopolnjevanje dosedanje kvalitetne zakonodaje na tem področju. Vendar pa se vprašamo zakaj nenadoma tu odprta rešitev, ki podaja poljubne odločitve pri podeljevanju teh koncesij. Ne vidim nobenega objektivnega razloga. Ta zakon bi v 3.a členu moral določati kam gre ta denar, seveda pa v vsej dosedanji praksi vsi porabniki preko obeh fundacij so zagovarjali stališče, da se preko neke državne politike, recimo, preko razvojne strategije lahko to področje tako uravnava, tako kot doslej v preteklih desetletjih, imamo stabilno in zanesljivo financiranje tako invalidskih, humanitarnih na eni strani, kakor na drugi strani tudi športnih organizacij.
Na koncu bi poudaril to, v kolikor bo tudi prišlo do kakšnih resnih motenj oziroma kolapsa financiranja, državni proračun ima take obveznosti, da je to nemogoče računati, da bi ta izpad financiranja bil lahko nadomeščen z direktnimi transferji iz državnega proračuna.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto kot ste ga prejeli na klop. Najprej ugotavljamo prisotnost. Prosim prijava. 35 članov.
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (7 članov.)                                                        
Ugotavljam, da je predlagana zahteva Državni svet sprejel.

            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE.
            Zakon je Državni zbor sprejel na 12. seji, v petek, 18. decembra 2009, posredovan vam je bil po elektronski pošti.                                              Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Cvetkom Zupančičem, ste prejeli 21.12.2009 s sklicem ter na klopi. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere poročilo ste prejeli, prav tako tudi predlog zahteve Državnega sveta. Morebitne amandmaje k predlogu vložite v pisni obliki.
Pri tej točki sodeluje gospa mag. Sonja Bukovec, državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in gospod Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča.                                           
Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predloga za odložilni veto, ali želi podati obrazložitev? Kolega Zupančič, izvolite.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav svetnikom, svetnici in predstavnikom ministrstva! Državni svet je predlagani zakon obravnaval, obravnavala ga je tudi komisija. Državni svet zakona ni podprl. Navedena so bila določena dejstva, ki se pa v postopku sprejemanja zakona niso popolnoma nič spremenila. Moram reči, da sem bil razočaran kot poročevalec Državnega sveta na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora. Predstavniki nevladnih organizacij smo podali svoja stališča, tako zbornica, Državni svet, sindikat in ostali. Dejansko pa razprave poslancev ni bilo. Dejansko se je samo glasovalo o amandmajih, predlaganih s strani že omenjenih nevladnih organizacij, in amandmajih, ki jih je pripravila Vlada. Razvidno je bilo, da je zakon koalicijsko usklajen, na kar je minister večkrat opozoril, da je to pač predmet koalicijske pogodbe. Glede na to sem bil, kot pravim, razočaran, da je glavna razprava o tem tako pomembnem zakonu potekala predvsem v Državnem svetu, na komisiji in tu, na plenarnem zasedanju. Bilo je pa res več razprave ob sprejemanju zakona na seji Državnega zbora.
Jaz se bom še enkrat dotaknil vseh teh ključnih zadev, zaradi česar Državni svet in pa skupina svetnikov predlaga ponovno odločanje v Državnem zboru. To je, kot sem že omenil takrat, ko smo obravnavali na Državnem svetu. Se pravi, zakaj predlagatelj ukinja nadzorni odbor, za mene in pa za svetnike je to velik vprašaj, vedno imamo dejansko pred očmi to, da nadzora v tako pomembnem skladu, zavodu ni nikoli dovolj. Moramo reči, da smo tudi v Državnem svetu na komisiji to poročilo nadzornega odbora redno obravnavali za leto 2008, je bilo zelo lepo pripravljeno, bilo je zelo razvidno, kakor se je le kdo hotel poglobiti, tako da nam je tega zelo žal. Druga zadeva, imenovanje direktorja, od slej naprej ga bo dejansko imenovala Vlada na predlog ministrstva. Tudi tukaj se zelo bojimo, da bodo isti lobiji, kot so te spremembe predlagali, predlagali tudi razrešitev ali imenovanje novega direktorja, v kolikor jim obstoječ ne bo odgovarjal. Zdaj je bilo to bistveno težje, ker je stvar potekala preko Državnega zbora. Vemo, da tukaj je interesa ogromno in prav tukaj ta bojazen še posebno obstaja.
Naslednja zadeva, katera je pereča, na katero smo opozarjali tudi ta prenos del koncesijske dajatve na občine. Tukaj je prišlo z amandmajem do spremembe, vendar je prišlo samo do spremembe v tem delu, ker v prvotnem predlogu je bilo samo 45% plačane koncesnine. Zdaj pa je z amandmajem sprejeto 7% prodanega lesa na kamionski cesti, kar po grobem izračunu pomeni isto, vendar moram pa reči, da tega izračuna do danes še nihče ni predstavil nikomur, tako da dejansko pravega izračuna tukaj nihče ne pozna, kar tudi pomeni, da je ena velika neznanka. Prenos stavbnih zemljišč na občine, veliko nedorečenega, bilo je kar nekaj amandmajev sprejetih tukaj, ki tudi dejansko ne prinaša neke novosti. Se pravi prepis dikcije iz uredbe o izračunu koncesijske dajatve, ki se zdaj uzakonjuje je tudi sporna, glede na to, da pač tisto, uredba je le nižji akt, katerega je možno spreminjati, na Vladi, dočim ta zakonski del, v kolikor bo to v zakonu do konca poteka te koncesijske pogodbe, tega ne bo možno, razen s spremembo zakona. Tukaj je treba še reči, da sem na prejšnji seji na Jesenicah predlagal tudi, če bi bil možen pogled svetnikov v te koncesijske pogodbe glede na razmerja med, se pravi, med pogodbami, ki jih imajo koncesionarji in pa, ki jih imajo v državnih gozdovih druge organizacije, gre za velike razlike v plačevanju teh zneskov posekanega lesa ali prodanega lesa. Tukaj so še druge nejasnosti, tako da mislim, da Državni svet je tukaj dolžan dati veto, še enkrat v premislek zadevi, ker opažam tudi, glede na to, da v prvi fazi vse nevladne organizacije so bile dejansko proti tej zakonodaji. Danes pa opažamo naslednji korak, da se vsi ti vodje in direktorji in Zavoda za gozdove in zbornice in tako naprej, dobesedno bojijo, ker v tem mesecu so se sprejemali programi dela za 2010 in seveda kdo jih sprejema? Sprejema jih ministrstvo, Vlada in v kolikor programi ne bodo potrjeni, lahko kakšno financiranje kje je okrnjeno in seveda tukaj je včasih za marsikoga boljše, da je tiho, kot pa da spregovori.
Gre še za eno zadevo. Prenos del gozdarske službe na sklad. Tu se tudi odpirata dve stvari. Eno je slabljenje Zavoda za gozdove, ki je po naš oceni ali pa oceni stroke, ko jo poslušamo, pač stališče, da ta dela dobro, seveda nikoli ni tako dobro, da bi rekli, da je zdaj to odlično, vendar to je edini nadzor, pravi nadzor v naših gozdovih, nekako one načrtujejo, odkazujejo in tako naprej. Zdaj pa s ponosom teh služb se dejansko ta kontrola prenaša k istemu lastniku, če temu tako rečem in se pravi načrtovanje, odkazilo, izvajanje, vse bo šlo preko istega sklada in mislimo, da je to nesprejemljivo, da v ta del bi bilo treba uvesti še kakšno kontrolo več, nikakor pa ne jih jemati. Toliko bi jaz zaenkrat pa če bo treba, bom še v razpravi se oglasil.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič. Sprašujem predstavnike ministrstva, če želijo podati pojasnila. Izvolite gospa mag. Bukovec. Se opravičujem, ti sedeži so malo že dotrajali, neudobni.

            MAG. SONJA BUKOVEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa svetnica, gospodje svetniki. Dovolite, da predstavim argumente za sprejetje spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Sklad je bil kot veste, ustanovljen leta 1993 s ciljem izvedbe postopka denacionalizacije in pa prenosa kmetijskih zemljišč iz gozdov iz družbe in takratnih družbenih podjetij v ta sklad, ki naj bi z njimi opravljal v bodoče, se pravi in zemljišča in pa gozdovi. Danes sklad kmetijskih zemljišč in gozdov izvaja ukrepe aktivne kmetijske politike in upravlja z gozdovi. Tako upravlja z 91.000 hektarov kmetijskih zemljišč in z 224.000 hektarov naših slovenskih gozdov. Torej gre za pomembno inštitucijo, ki gospodari s pomembnim premoženjem države, zato je njegova aktivna vloga pri izvajanju državnih politik zelo pomembna. V preteklosti je bilo že več poskusov spremembe tega področnega zakona, saj je bilo kar nekaj vsebin, ki morda niso delovale najbolje in ki jih je bilo potrebno popraviti in torej spremeniti nekatera določila zakona.
Razlogi za tokratno spremembo zakona pa so, namreč tolmačenje Ustavnega sodišča v zvezi z delitvijo presežka prihodkov nad odhodki sklada, kot veste, je sklad moral prenesti del presežkov prihodka nad odhodki v državni proračun, ker je seveda okrnjeno njegovo delovanje. Za lansko leto bi to moralo biti, za leto 2008 6,2 milijona sredstev.
Nadalje. Sklep Državnega zbora ob obravnavi poročila dela nadzornega odbora v tem letu, februarja meseca je bila v Državnem zboru razprava o poročilu dela za preteklo leto glede sklada in seveda razprava je bila zelo temeljita in pa Državni zbor je takrat odločil, da se uredijo tako koncesije, kot, da se uredi prenos nezazidljivih stavbnih zemljišč na občine. Nadalje je bil razlog za spremembo zakona zaveza ob sprejemanju dogovorov v višini povprečnine, ki pripada občinam iz državnega proračuna, kot tudi več operativnih problemov, ki jih ima sklad pri opravljanju in pa gospodarjenju oziroma s prenosi zemljišč, kot tudi jasno izvajanje aktivne kmetijske oziroma zemljiške politike.
Navedeno bi lahko strnila v naslednje poglavitne rešitve. Uskladitev Sklada kmetijskih zemljišč, torej zakona o Skladu kmetijskih Nadalje, sklep Državnega zbora ob obravnavi poročila dela nadzornega odbora. V tem letu februarja meseca je bila v Državnem zboru razprava o poročilu dela za preteklo leto glede sklada. Razprava je bila zelo temeljita in Državni zbor je takrat odločil, da se uredijo tako koncesije, kot da se uredi prenos nezazidljivih stavbnih zemljišč na občine.
Nadalje je bil razlog za spremembo zakona zaveza ob sprejemanju dogovora o višini povprečnine, ki pripada občinam iz državnega proračuna, kot tudi več operativnih problemov, ki jih ima sklad pri upravljanju in pa gospodarjenju oziroma s prenosi zemljišč, kot tudi jasno izvajanje aktivne kmetijske oziroma zemljiške politike.
Navedeno bi lahko strnila v naslednje poglavitne rešitve. Uskladitev Sklada kmetijskih zemljišč, torej zakona o skladu kmetijskih zemljišč z odločbo Ustavnega sodišča, v bodoče sklad ne bo več prenašal presežka prihodkov nad odhodki v državni proračun, pač pa bodo ta finančna sredstva ostala njemu za izvajanje aktivne kmetijske politike oziroma za upravljanje, za nakupe zemljišč, gozdov in delovanja na tem trgu.
Nadalje, dokončna ureditev evidenc nepremičnin, ki so v lasti države v zemljiško knjigo, kar je nujno, jasno, za učinkovitejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Spremembe zakona se nanašajo tudi na to, da mora nameniti občinam v katerih ležijo gozdovi v lasti Republike Slovenije del sredstev pridobljenih iz donosa koncesijske dejavnosti s področja gozdarstva na podlagi 164. člena zakona o varstvu okolja. Torej, del koncesnin, ki jih je do sedaj prejemal sklad bo šel v občine in seveda tudi omogočal, da bodo te občine lažje popravljale ceste, vlake in podobno na svojem področju. Del koncesnin pa, jasno, bo ostal skladu za njegovo delovanje.
Dokončanje prenosov nezazidalnih stavbnih zemljišč na občine, ki so se spremenila v letu 2008 in je na podlagi tega Državni zbor sprejel sklep, da Vlada takoj pristopi k spremembi zakonodaje, da se ponovno vzpostavi prvotni kriterij prenosa nezazidanih stavbnih zemljišč na občine, kot je bil določen z zakonom o javnih skladih iz leta 2000. Torej, ta prenos že poteka 8 let. Ni res, da to ni dobro opredeljeno.
Državni zbor je tudi določil, da je treba omogočiti neodplačne prenose dodatnih nezazidanih stavbnih zemljišč na občine v primerih, ko se zasleduje javni interes, kar je v novem predlogu zakona opredeljeno. S predlogom zakona se spreminja sestava in način imenovanja sveta sklada in imenovanje direktorja, ki prihaja v pristojnost Vlade. Namreč, do sedaj je Državni zbor imenoval direktorja. V svetu sklada, ki je imel 9 članov sta bila samo dva člana iz Ministrstva za kmetijstvo in v nadzornem odboru, ki je imel pet članov je bil samo en član iz Ministrstva za kmetijstvo. Torej, Ministrstvo za kmetijstvo, kot tisto področno ministrstvo, ki je zadolženo za aktivno vlogo na področju zemljiške kmetijske politike, na področju upravljanja z državnimi gozdovi ni imelo neposrednega vpliva na delovanje sklada, kar pa seveda odslej temu več ne bo tako.              
Vloga Državnega zbora pri nadzoru nad delovanjem sklada in Vlade tudi z novelo zakona ostaja, saj je Vlada dolžna, tako kot do sedaj, predložiti Državnemu zboru letno poročilo. To letno poročilo, ki je bilo vsako leto posredovano v Državni zbor je na treh straneh opredelil nadzorni odbor sklada, ostalo je svet sklada oziroma sklad sam pripravil poročilo, ki je šlo preko Vlade v Državni zbor. Tako, da na tem področju seznanitev Državnega zbora z delovanjem sklada jasno da ne bo okrnjena, pač pa bo najmanj enaka.
V zvezi z aktivno zemljiško politiko je potrebno vzpostaviti še določila, ki omogoča, da sklada gospodari tudi s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, za katere bi se lastniki odločili, da jih prenesejo v upravljanje sklada. To določilo je še posebej pomembno v zvezi z rešitvijo, ki jo predvideva sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo kot enega od pomembnih ciljev postavilo aktivno lastništvo kmetijskih zemljišč.
S spremembo zakona se tudi krepi gozdarska služba v skladu za izvajanje nalog, ki niso predmet javne službe in so vezane na upravljanje premoženja. Spremembe zakona prinašajo tudi finančne posledice. V delu, ko se govori o načinu delitve presežka s spremembo ohranjamo finančno avtonomijo sklada, se pravi presežek bo ostajal v skladu in sklad bo gospodaril s tem presežkom in ne bo proračunski uporabnik, kar smo v tem primeru to smo naredili analize in, jasno, predvidevamo, da temu ne bo tako, da bo iz proračuna šel denar na sklad. Tudi v proračunu 2010, 2011 ni postavke, ki bi opredelila, da se bo financiral sklad iz budžeta.
V delu, ki se nanaša na prenos dela koncesnin na občino, to pomeni povečanje stroškov, ki pa za tekoče poslovanja sklada, jasno, ne bo vplivalo.
V zvez s prenosom pristojnosti na Vlado naj omenim še, da skladu bo s spremembi tega in posredno tudi zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo januarja na Vladi, dana pomembnejša vloga pri aktivni zemljiški politiki na operativni ravni. Med te aktivnosti štejejo promet s kmetijskimi zemljišči, kjer mora imeti sklad ključno vlogo pri nakupu kmetijskih zemljišč in pa oddajanjem v zakup aktivnim kmetijam kar bi omogočilo, da kmetije svojo investicijsko dejavnost usmerijo kmetijsko predelavo, aktivnejšo vlogo pri zemljiških operacijah na državnih zemljiščih in pa podobno.                                                 
Sklad bo še naprej javni zavod in na direktorja bo imenoval in pa člane sveta bo imenovala KAS - kreditacijska(?) komisija. Tako kot to velja za vse zavode v Sloveniji in večino institucij in jasno bo osnova javni razpis na katerega se bodo prijavili vsi zainteresirani, KAS bo izbral glede na strokovnost, tako kot opredeljujejo njegova pravila, predlagal ministru in potem bo šlo imenovanje na vlado.
Torej menimo, da tukaj tako kot v vseh drugih zavodih v Sloveniji ni pomembnih inštitucijah, agencijah in tako naprej je to določilo, ta sprememba ne more vplivati na delovanje oziroma na nadzor samega sklada. Javni zavodi tudi sicer običajno nimajo nadzornih odborov recimo Zavod za gozdove, ki je enako velik, ki skrbi za 60% Slovenije ima gozd in je pomemben igralec na temu področju Zavod za gozdove pa ravno tako nima nadzornega odbora ima samo svet. Agencija za kmetijske trge, ki bo v temu letu štiristo milijonov izplačala pa ravno tako nima niti sveta, niti sklada in še vrsto drugih institucij, ki jih zagotovo poznate tako da ocenjujemo, da sklad ne bo imel nadzornega odbora, pač ne bo moglo biti, ni resen razlog za to, da se nad njim ne bo izvajal nadzor. Nadzor bo še naprej enako kot doslej izvajal Državni zbor, seveda računsko sodišče, inšpekcijske službe tako kot v vseh javnih zavodih in pa inštitucijah države in jasno Ministrstvo za finance, ki ima tudi te pristojnosti.                       
Kot rečeno sklad upravlja z 10% vseh kmetijskih zemljišč zato je njegova aktivna vloga izjemno pomembna. Ta pa je mogoča samo na način, da na operativni ravni vlada lahko usmerja te aktivnosti. Vloge Državnega zbora pri nadzoru nad delovanjem sklada in Vlade tudi z novelo zakona, torej kot sem omenila ostaja nespremenjena.
O delu sklada bo Državni zbor kot doslej poročal Vladi. Kar se tiče prenosa delavcev ali bo to petnajst ali bo šestnajst ali bo sedemnajst, kolikor bo, več kot dvajset zagotovo ne, na sklad pa bi poudarila sledeče; sklad zavezuje tudi sklepe Vlade in v tem pogledu bo tudi on moral vsako leto zmanjševati zaposlene in to v višini 2%. Torej, teh 15% pa pomeni, mislim, da 2% ali nekaj več kot 2% zaposlenih, ki bodo prešli na Sklad. Gre pa za to, da ima Sklad zdaj 5 zaposlenih, ki vršijo nadzor nad upravljanjem z gozdovi, kar je, jasno, premalo in je bilo to večkrat poudarjeno, v letošnjem letu 2-krat v Državnem zboru in jasno zaradi tega je tudi ta sugestija, da se del ljudi prenese. Do zdaj je del nadzora Sklad prenašal s pogodbo na Zavod in za te pogodbene aktivnosti plačeval približno tam do 700 tisoč evrov na leto. Torej, če bo zdaj imel te delavce tukaj pri sebi, sem mnenja, ocenjujem, torej ocenjujemo, da bo lahko lažje nadzoroval in usmerjal samo delo nadzora. Jasno pa je, da v obeh institucijah, gre za obe državni instituciji, ki si morata prizadevati za iste cilje pri gospodarjenju z državnim premoženjem tako, da tukaj ne bi smelo, mislim, da je predlog v zakonu dober in s tem utemeljen.
V zvezi s finančnimi posledicami naj še enkrat povem, da razvojna strategija Sklada s sprejemom zakona ne bo ogrožena. To bi se vsekakor zgodilo, v kolikor zakon ne bi bil sprejet, saj bi zaradi že omenjenih plačil presežka prihodkov nad odhodki v državni proračun, dejansko recimo za leto 2008 se zgodilo 6,2 milijona evrov, kar ni malo. Zdaj, po uveljavitvi tega zakona pa bodo ta finančna sredstva ostala v skladu za njegovo delovanje.
Torej, v tem delu Sklad ne bo, ponavljam, postal proračunski uporabnik. Dolžnost plačila občinam dela koncesnine pa bi nastala ne glede na to ali se ureja z zakonom o skladu, ker je tovrstna dajatev že zakonsko določena in jo je treba v vsakem primeru tudi urediti. Glede na vse analize učinkov zakona, ki smo jih pripravili na ministrstvu, nekaj tudi skupaj s skladom, ocenjujemo, da se bo sklad tudi v bodoče samofinanciral, da ne bo posledica proračuna, da bo lažje izvajal svoje zakonsko opredeljene naloge, se pravi, izvajal aktivno kmetijsko politiko in v skladu z ministrstvom, ki je za to področje v državi Republiki Sloveniji zadolžena, zdaj  pa je to opravljal samostojno. In ministri ali sedanji aktualni ministri, dr. Milan Pogačnik, niso imeli vpliva na delovanje sklada. In to je razlog in to je ta dodana vrednost tega zakona, da bo zdaj lahko država enovito peljala to politiko.
Torej, zato bi prosila, da spoštovani svetniki, spoštovana gospa svetnica, da ne podprete tega odložilnega veta.
V kolikor pa so odprte kakšne dileme, pa sva s kolegom še na voljo.
Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa mag. Bukovec.
Želi besedo predstavnik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kolega Zupančič?

            CVETKO ZUPANČIČ: Na komisiji smo ob 11. obravnavali ta predlog za odložilni veto in smo ga soglasno podprli. Vsi svetniki so razpravljali, v glavnem je bilo kar nekaj bojazni in skepse okrog tega kar predstavniki ministrstva govorijo, ali se bo v praksi to izvedlo ali ne. Treba pa je reči, da to, kar je bilo zdaj nazadnje povedano v zvezi - ali bo sklad proračunski porabnik ali ne. Ta razlaga prihaja zdaj zadnji teden po sprejetju v Državnem zboru. Drugače pa tukaj ocena finančnih posledic zakona jasno piše, da bo zaradi finančnih posledic, ki jih bo imel predlog zakona, se pravi poslovanje Sklada, je nujno treba da se z uveljavitvijo tega predloga zakona o proračunu Republike Slovenije od leta 2012 dalje zagotovi proračunska postavka iz katere bo sklad za svoje delovanje neposredno črpal finančna sredstva. Tukaj je stvar popolnoma jasna in jaz mislim, da popolnoma enako besedilo je bilo sprejeto v Državnem zboru. In jaz mislim, da je to dovolj natančno, da se lahko v skladu s tem vsak svoje razlaga.
Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin?
Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o tem predlogu?
Ja, kolega Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi, gospod minister, visoki predstavniki ministrstev.
Nekaj malega bo treba še reči na to besedilo zakona ali trditve. Jaz mislim, da imata kar oba prav, najbrž mag. Bukovec, da ne bo finančnih posledic, vsaj za proračun za prihodnje leto 2011, za 2012 pa je bilo jasno zapisano v vseh dokumentih, ki smo jih imeli na voljo, da smo prebrali, da bo Sklad potreboval najmanj 8 milijonov za svoje delo. Človek pa bi si predstavljal, da bo ravno obratno, da bo Sklad z enim primernim poslovanjem in pravilnimi koncesninami, bi rekel nekoliko višjimi za koncesionarje, dosegel tista sredstva, ki bi jih pa namenil državi v proračun. In to je tudi nekako hecna ta trditev s strani predstavnikov ministrstva.
Skratka, jaz in še mnogi somišljeniki trdimo, da smo s tem zakonom prišli do neke vmesne postaje sklada na svoji poti, ki bo res pripeljala do popolne preobrazbe in bo potem nekomu, ki si najbrž že dlje časa želi, prišla potem v upravljanje in gospodarjenje. Zakaj, sem že na komisiji spraševal zakaj je sklad plačeval, zakaj je sklad plačeval delavce Zavoda za gozdove, če je bil itak financiran iz državnega proračuna. Saj mu ne bi bilo treba. Čudno pa je, da bo zdaj tisto delo, ki ga je teoretično zmoglo 450 gozdarjev, da bo zdaj 20 gozdarjev, ki bo prenesenih na sklad, postalo tako imenovanih supermanov, da bo pač uspešno opravljalo tisto, kar se je opravljalo do sedaj. Jaz mislim, da to ni resno in se s tem uničuje stroka. V Evropi smo poznani, da je Zavod za gozdove odličen na področju svojega znanja in škoda je trgati to delo, kar so ga do zdaj napravili.
In še kar se tiče koncesnin, ki jih bodo dobile občine pa razen treh, štirih, ki bodo dobile znatna sredstva, mislim, da je to Kočevje pa Semič, ki bodo dobile 400 ali pa 140.000 evrov, bodo druge občine dobile prgišče sredstev, skratka zelo malo sredstev. Meni je žal, da se moramo o tem tukaj pogovarjati skozi vso proceduro. Pač žal niso bili uslišani ne stroka, ne politika, ki je zagovarjala vsaj tisti del politike, ki ji ni vseeno za ta proračunski denar in za sklad in za zavod, pač, da smo morali na tem vetu podati še enkrat svoje mnenje. Skratka razmišljamo celo tako daleč, da če bo glasovanje .../Nerazumljivo./... v tem smislu potekal tako, kot je do sedaj, da bo morda še edino orodje, ki je nam državnim svetnikom na voljo, bo to še mogoče orodje parlamentarne preiskave za vse ministre od leta 1993 naprej, da pregledamo to poslovanje in da morebiti ali pa sigurno se bo ugotovilo, da so šli milijoni in milijoni sredstev nekam drugam, kot pa v proračun. O tem nenazadnje govori tudi poročilo Kosove komisije. Skratka veto bom tukaj pač podprl. Hvala lepa.

            PREDSEDNI MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Klemenc. Želi še kdo besedo? Ja, kolega Reven in potem kolega Otoničar.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Z velikim veseljem pozdravljam tudi gospoda ministra za finance, kajti del moje obrazložitve se nanaša prav na vaše področje. Namreč najprej bi rekel to, da sem zelo zadovoljen, da smo začeli oziroma, da je Ministrstvo za kmetijstvo začelo strategijo kmetijstva za naprej, da bomo videli v katero smer gre. Moram tudi pohvalit in se zahvalit za del razlage gospe Bukovčeve in gospoda Ravnika, ker del odgovorov sem dobil na komisiji, vendar pa ne vseh. Namreč še zmeraj pravim naslednje. Komercialni interes je vedno v nasprotju s strokovnim interesom. Koliko posekati, tisti, ki bo imel denar od tega bo hotel več, kaj posekati in v kakšni količini, potem je pa strokovni interes temu nasprotuje in zato ne sme biti to pod eno streho. Ne sme biti pod enim vladarjem.
Glede nezazidanih stavbnih zemljišč, sem že na komisiji povedal naslednje. Prostorski plani so se v preteklosti delali kakor so se delali in marsikatero kmetijsko zemljišče je kategorizirano kot stavbno zemljišče, ki je pa dobro kmetijsko zemljišče in tukaj vidim, da bi moralo ta sklad imeti dosti močno roko, da nazaj odkupi ta zemljišča, če so bila odprodana. Če pa niso, če pa so še zmeraj v lasti sklada pa ne prodati, kajti podpiram smernice ministra, ki pravi, da je treba obdelovalno zemljo zavarovati. Zelo pregledno bi bilo, če bi ta sprememba zakona o Skladu kmetijskih zemljišč razpravljali skupaj z zakonom o tem, ki se pripravlja. No, zdaj pa poglejmo nekaj. Jaz osebno sem mnenja, da bi moral biti sklad  kmetijskih zemljišč vodilno vlogo na dveh področjih. Na področju določanja cen, kajti sklad ima maso, ki se prodaja na zemljišču, lesno maso, ogromno. Po drugi strani pa bi moral sklad imeti dovolj finančnih sredstev, da lahko in tudi zakonsko osnovo, da lahko poseže takoj, poudarek je na takoj, na tistih zemljiščih, ki so nevarnost, da odidejo v druge roke. Bom bolj natančen. Govorim za območje ob italijanski meji. Marsikatero zemljišče je naprodaj in, če sklad ne bo imel šanse, da bi tako zemljišče odkupil, bodo šle v druge roke. Zato sem pričakoval v temu večje kompetence sklada, hkrati pa z večjimi kompetencami večji nadzor, ampak široki nadzor.
Na komisiji nam je bilo rečeno, da pač je država imela premajhen vpliv na nadzor. Saj bi lahko to spremenili z zakonom. Po drugi strani pa se strinjam, da pa ne bo nerazumljivo oziroma napačna interpretacija mojega odgovora. Popolnoma se strinjam in podpiram, da občine dobijo vsa tista zemljišča,  ki so namenjena javnemu interesu. Ponavljam. Dejanskemu javnemu interesu. Zato, ker tista zemljišča dejansko občine rabijo. To je sigurno. Samo še to bi rekel, da lahko Vlada nadzoruje sklad, vendar je bistveno, bistveno kvalitetnejši nadzor, če ima ta organ, ta sklad, še vedno organ, ki ga bo nadziral posebej. Nič hudega ni, če sta dva nadzora. To so izhodišča, ki mi pravijo naslednje. Zakon, te spremembe zakona prinašajo določene pozitivne lastnosti, vendar, če pogledam zakon kot celoto, mi ni uravnoteženo plus pa minus. Na žalost jaz ocenjujem zakon kot "župico", v "župico" lahko daš veliko dobrih elementov notri pa če jo presoliš je zanič in tako je z zakonom.
Zato na žalost bom podprl veto. Hval lepa.

            PREDSEDNI MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovani predsednik, podpredsednica, kolegi in pa predstavniki ministrstva in gospod minister.
Moram reči, da je to že moja peta razprava okoli tega zakona pa do tega trenutka še nisem dobil vseh odgovorov zato bi mogoče tudi izkoristil današnjo prisotnost ministra za finance, da mi odgovori na vprašanja katere pa od Ministrstva za kmetijstvo nisem dobil.
Že v prvi razpravi, ki se je dogajala v tej sobi sem spraševal gospoda ministra kako, kje so izračuni, koliko bodo dobile občine tega denarja in kolikor smo izvedeli smo izvedeli samo iz medijev in niti ne vemo ali so ti izračuni pravi. Tudi mediji so poročali in pa tudi na raznih komisijah se je dogajalo, da ta zakon s strokovnimi službami in z Ministrstvom za finance ni bil usklajen in šele po pismu gospoda Vebra je nekako Ministrstvo za finance dalo zeleno luč Vladi, da gre ta zadeva skozi Vlado.
Te članke in pa vse te govorice do danes ni nihče zanikal, da se je ta stvar dogajala. Kot vemo tudi ni bilo takoj usklajeno v koaliciji, v medresorskemu usklajevanju in pa tudi ne z ostalimi civilnimi družbami katere so kritizirale ta zakon in če se spomnimo tudi prejšnji teden je celo predsednik države gospod Danilo Türk rekel, da je ta zakon zelo slab.
Res je tudi to, da kar nam je že kolega Cveto povedal in pa po eni strani tudi predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, da  v dveh letih ta sklad še ne bo padel na breme proračuna ampak v obrazlagi, ko je ta zakon prišel ven je samo ministrstvo napisalo, da se bo ta sklad obesil z cca. osem do devet milijona evrov, ker jim bo primanjkovalo na državnemu proračunu. S tem, da je Kosova komisija ugotovila, da država po sedanjem načinu delovanja sklada izgublja okoli dvaindvajset milijonov evrov, to pa ni majhen denar. In če je res temu tako in tudi mi smo že kar nekajkrat opozorili v Državnemu svetu, da bi se morala koncesija iz gozdov delati drugače. Na te napake je seveda tudi Kosova komisija opozorila ampak vsi so bili gluhi.
Sedaj me pa res zanima gospod minister, če mi lahko odgovorite ali je sedaj teh 45% tako kot je bilo v prejšnjem predlogu zakona in zdaj 7% res pomeni v enem in drugem primeru 2,9 milijona evrov? Ker vedno se govori o 2,9 milijona evrov v eni in drugi obliki, ker sedaj je prišlo v temu zakonu, da je to tržna cena lesa prodaja prej je bila pa po ne vem kakšnih, ker smo dobili po pet evrov, mislim država je dobila po pet evrov. Zato bi res mogoče izkoristil to priliko pa ministra za finance vprašal kaj je okrog tega zakona s področjem Ministrstva za finance in pogleda Ministrstva za finance sprejemljivo. Ali bo po letu 2012 res prišel sklad na financiranje države? Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima gospod Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo gospod predsednik, gospa podpredsednica, spoštovani predstavniki ministrstva, gospod minister, spoštovani kolegi. Že ob obravnavi predloga tega zakona v Državnem svetu sem se nekako počutil osamljenega pa sem se vseeno oglasil, danes pa ponovno. Moram reči, da na nek način sem tudi z nekaterimi ugotovitvami, ki so jih predlagatelji predloga za veto navedli, strinjam, ampak pri razmišljanju o tem ali podpreti ta predlog ali ne, so pri moji odločitvi nekako prevagale tiste pozitivne odločitve, ki jih zakon prinaša in pozitivne stvari, ki jih zakon prinaša in sem trdno prepričan, da sem se prav odločil in tega veta ne bom podprl. Predvsem se mi zdi, spoštovane kolege bi rad spomnil na to, da smo tam notri, v letu 2008 obravnavali neuspelo pokrajinsko zakonodajo, po kateri naj bi Sklad kmetijskih zemljišč 1. 1. 2009 prenehal obstojati in takrat, razen kolega Cvetka Zupančiča nihče temu ni nasprotoval. Mene čudi zdaj ta bojazen, če  primerjam to s takratnim, da bomo sklad oslabili. Jaz mislim, da je treba dati skladu neko malo dimenzijo, tudi glede na to, kar so omenili pretekli govorniki, da sklad ni posloval transparentno. Poročilo za leto 2008 je bilo res boljše kot prejšnje, ampak zgodovina sklada pa ni najbolj bleščeča in bi se strinjal s tem, da bi mogoče bilo treba tudi še dodatno osvetliti to poslovanje. Predvsem tudi zaradi tega, ker je javna skrivnost bila pač, da sklad obvladuje ena ali pa druga stranka, zdaj ne bom se spuščal katera, zdi se mi pa prav, da se ta nadzor razprši in da se nad skladom uvede tudi operativni nadzor. Jaz razumem parlamentarni nadzor in če sem prav bral zakon, parlamentarni nadzor ostaja, ampak parlamentarni nadzor se izvaja enkrat letno. Operativni nadzor se mi zdi, da je potreben in zato se strinjam s tem, da Vlada tudi na nek način tam nadzor nad delom sklada izvaja, da nas ne bodo zadeve presenečale.
Ko smo govorili o koncesijah. Tudi sam se strinjam s temi navedbami, da se izgubljajo tu težki milijoni, ampak istočasno pa trdim, da tem izgubam na nek način asistira tudi Zavod za gozdove, ki ga mi predstavljamo kot strokovno inštitucijo in strinjam se, da je Zavod za gozdove zelo strokovno, ampak k temu  Zavodu za gozdove pa v gozdnih gospodarskih mislim, da še niso opravili delitve, ki je bila dejansko narejena pred leti, ko je bil zavod ustanovljen, v resnici pa, de facto pa ta delitev še ni opravljena in mislim, da z roko v roki gospodarijo po naših gozdovih in posledice tega netransparentnega gospodarjenja.
Moram reči, da se za to, da se dodelijo nezazidana stavbna zemljišča občin močno strinjam in podpiram to. Mene ne skrbi, jaz prihajam iz občine, v kateri nas ne skrbi toliko pozidava. Znana je izjava našega župana, da bi dal tudi zaman zemljo, če bi jih toliko bilo gor, narediti tovarno, s katero bi pridobili delovna mesta. Mene bolj skrbi poraščenost zemljišč in to, da se ta zemljišča še vedno zaraščajo in jaz predvsem vidim tu potrebo in dodatno vlogo sklada, da bo zemljišča, ki so se zarasla v zadnjih letih, na nek način vrnil kmetijski uporabi. V naši občini je v povojnih letih zaraslo 25 kočevarskih vasi, je bilo v naših občinah naseljenih in so sedaj ta zemljišča zaraščena. Tako, da podpiram to dodelitev občinam.
Koncesije. Tudi to zadevo podpiram in tudi moja občina bo dobila nekaj denarja, ampak premalo. Koliko nam to izkoriščanje gozdov uničuje ceste. Peljite se po naših cestah, boste videli kakšna škoda se dela. Jaz bi se isto zavzel, poleg tega, da dobimo koncesije od izkoriščanja gozdov, naslednji problem, ki ga bom sprožil tudi v tem Državnem svetu, je izkoriščanje kamnolomov .../Nerazumljivo./... Težki tovornjaki dnevno uničujejo naše ceste, tudi tiste, ki so jih ljudje z lastnimi sredstvi zgradili, tako, da iz tega naslova se mi zdi, da te koncesije občine dobimo pa jih mogoče še iz katere druge dejavnosti.
To mislim, da so glavni razlogi, zaradi katerih pa jaz mislim, da je ta zakon potreben in zaradi navedenega tega veta ne bom podprl. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ni več prijavljenih razpravljavcev. Ja, gospod minister, seveda in pa gospa Bukovec.

            DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Torej tu sedijo ljudje, ki vejo, da je pobuda za osnovno spremembo regulacije tega zakona nastala na sestanku med mano, kot finančnim ministrom s sodelavci in predstavniki obeh skupnosti slovenskih občin pri določanju sredstev, ki jih občine rabijo za financiranje svoje dejavnosti, za financiranje socialnih, demografskih vzvodov razvoja in obstaja Slovenije in slovenskega naroda in pa zlasti investicij. Ena od obljub je bila, ne, da bomo to dosegli, ampak, da bomo to poskušali doseči in sedaj v zakonu rešitev je, da se prenesejo stavbna zemljišča na občine. Tista, ki so bila do 2004 vsa, ostala pa naknadni obrazložitvi. V tem času so se nekateri od mojih sodelavcev vprašali ali bi potem to morda imelo negativni proračunski učinek in sicer ni se tikalo stroškov delovanja sklada, pač pa sredstev, namenjenih za dodatne nakupe kmetijskih zemljišč in gozdov in tu bodo verjetno potrebna neka proračunska sredstva, če bo strategija in letni načrt to pokazal in kadar bo pokazal in takrat bomo pač to v proračunu iz b bilance upoštevali. Seveda bodo to morale biti učinkovite investicije, ki bodo dale ustrezne rezultate in potem tega tudi ni poseben problem sfinancirati. Tako, da mi smo v bistvu ta predlog dali, to pobudo dali, Ministrstvo za kmetijstvo. Tu je prednost v Državnem svetu, da človek nima omejitve razlagati, časovne omejitve. Ministrstvo za kmetijstvo se je dolgo temu upiralo, na koncu pa je vendarle, ker so bile obljube dane in ker je poskus pomagati občinam pri izvajanju njihovih funkcij, zlasti zdaj, ko so razvojne, koriščanje evropskih sredstev zelo pomembne, je vendarle stopilo k tej reformi. Tako, da mi pričakujemo, če bodo kdaj kakšne proračunske potrebe, bodo potrebe vezane na nakupe zemljišč, ki pa bodo morale biti izvedene učinkovito. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala gospod minister. Mag. Bukovec, izvolite.

            MAG. SONJA BUKOVEC: Hvala lepa gospod predsedujoči za besedo. Spoštovani. Namreč v kolikor bi bil ta veto izglasovan, bi rada vseeno opozorila, da potem bo pa res sklad postal proračunski uporabnik v letu 2010. Namreč sklad bo moral nakazati v proračun in v 2011, kar je že sprejet proračun, sklad bo moral nakazat v proračun 6,2 milijona evrov in ne bo mogel, ne bo mogel izvajati tistih nalog, ki jih ima z zakonom oziroma ne bo mogel, recimo sklad je davčni zavezanec in mora, mislim, da več kot milijon dati v proračun iz tega naslova. Ne bo mogel izvajati določil v skladu z zakonom o denacionalizaciji. Na sodiščih je več zahtevkov za denacionalizacijo, ker jih mora plačati. Nadalje. Slovenski odškodninski družbi mora nakazovati del finančnih sredstev iz tega premoženja in tako naprej. Tako, da v primeru, da bo izglasovan veto in da zakon ne bo sprejet, potem tisto določilo zakona, ki ureja sodbo Ustavnega sodišča, ne bo izvedeno in dejansko v naslednjem letu, v 2010 bo sklad že proračunski uporabnik, kar pa v proračunu ta sredstva niso opredeljena.
Nadalje bi še enkrat rada opozorila, da kar 63% Slovenije je pod gozdovi, velik lastnik in upravljavec je sklad. In kar veliko občin bo dobilo del koncesnin iz tega, ne samo občina Sevnica ali ne vem katera je bila še imenovana. Veliko občin je v temu delu, bo imelo, bo pridobilo del sredstev za investicije kot je gospod svetnik navedel, ker je iz semiške občine kjer je 40% občine pokriva gozd in potem si lahko predstavljate koliko cest je tukaj ampak to je samo ena izmed številnih občin, koliko cest je tukaj, koliko tega. Pa ne bi o tej občini, ker tudi jaz izhajam iz tistih krajev ampak, ker je bila omenjena.
Tako da torej občine dobivajo različne koncesnine, dobivajo iz rudnih bogastev, dobivajo iz iger na srečo, Krško dobiva iz nuklearke in tako naprej, da ne bi vse naštevala. Ampak le iz teh področij je nekatere, tu in tam katero občino dobiva. Te koncesnine bo pa dobivalo zelo veliko število občin in to kot je gospod minister za finance prej opredelil, to je bilo tudi vkalkulirano in z skupnostjo občin tudi dogovorjeno, da, torej je bila to tudi njihova zahteva pa potem kasneje postavljena tudi skozi Državni zbor. Tako da kar se tiče teh koncesnin mislim, da so te občine upravičene glede na stroške, ki so jih imele, ti gozdovi pa so na njihovem področju in jasno od tega potem tudi nekaj občine morajo, bi bilo razumljivo, da nekaj dobijo.                                               
Kar se tiče samega nakupa zemljišč, kar je gospod svetnik omenjal; nakup kmetijskih zemljišč omogoča Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo januarja šel na Vlado in predstavlja dopolnilno dopolnitev tega zakona kar se tiče izvajanja aktivne kmetijske zemljiške politike. Torej ta določila v ta zakon ne sodijo in na nakup kmetijskih zemljišč torej opredeljuje drug zakon.
Spoštovani gospodje svetniki, spoštovana gospa svetnica še enkrat bi rada opozorila, če bo veto dejansko sprejet tukaj v Državnemu svetu bo sklad dejansko postal proračunski uporabnik, kar pa ni prav. Občine ne bodo dobile zemljišč kar so dobivale prej in se popravlja napaka, ki je bila storjena z drugim zakonom. Sklad kmetijskih zemljišč bo, torej Zavod za gozdove bo tako ali tako moral zmanjšati zaposlene, ne bo jih dal v ta sklad kar je bilo očitano temu zakonu. Državni zbor bo enako kot do sedaj dobil enkrat letno poročilo, Državni zbor pa ni operativno telo, ki bi lahko aktivno nadzorovalo delo sklada ali pa aktivno izvajalo kmetijsko zemljiško politiko.
Tako da, menim da če bo izglasovan veto bo narejena resnično velika škoda. Hvala lepa.

            PREDSEDNI MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Peršak.

            ANTON PERŠAK: Čutim zavezanega, da rečem nekaj stavkov glede na to kar je povedal gospod minister.
Res je, da sva tukaj dva kakor vidim, ki sva sodelovala na teh pogajanjih o povprečnini kjer je bila ena od tem tudi to. Zakon sicer ne v takšni meri kot so si nekateri župani predstavljali rešuje ali pa odgovarja na ta vprašanja ampak kakor jaz razumem ta predlog veta v bistvu se v eni točki nanaša na to temo na ostalih ne. Ampak ne glede na to, ker ta zakon prinaša določeno približevanje temu kar smo se tam pogovarjali imam jaz, kar se mene osebno tiče pomisleke v zvezi s tem predlogom veta, ker, če prav razumem to kar kolegi govorijo v zvezi z drugimi temami in tako naprej in sem v tej malo drugačnem položaju. zdi se mi, da govorim zdaj o sebi pa o svojem glasu, da glede na, ker vem, da vedno je pri pogajanjih tako, da se nekaj doseže nekaj ne, praviloma.
Tako da moje stališče do tega je, kot pravim, ni osebno za veto, ker mislim, da nekaj je v zakonu doseženo razumem pa očitke, ki so zlasti v zvezi z nekaterimi temi drugimi vprašanji. Mislim pa, da bi in upam, da bo v prihodnje, ko bodo ta pogajanja še naprej tekla, da se bo dalo na temu področju še kaj dogovoriti.
Končujem s tem, da občina pa najbrž še kakšna od teh, ki smo tukaj, ki smo bolj organizirani od tega zakona, kar se tega tiče ne bo imela posebne koristi, nekatere pa bodo imele. In glede nato da sem kot pogajalec bil zavezan bran stališča vseh se mi zdi, da sem dolžan to povedati.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:                                                                        Hvala lepa. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odločilni veto kot ste ga dobili na klop. Ugotavljajmo prisotnost. (33 članov.)
Kdo je za? (22 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)
Ugotavljam da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel.

In  prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA.
Ta zakon je Državni zbor sprejel na 12. seji v petek 18. decembra posredovan vam je bil po elektronski pošti.
Zahtevo za sklic izredne seje in predlog za obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov kjer je prvo podpisani Bojan Kekec.
Prejeli ste jo 21. decembra s sklicem in na klop. predlog za obrazložilni veto je predlagala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance katere poročilo ste prejeli. Prejeli ste tudi predlog zahteve Državnega sveta.
Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zakona vložitev pisni obliki in predlagam, da začnemo z obravnavo tem ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Tudi pri tej točki je prisoten minister za finance dr. Franc Križanič in pa gospa Mateja Vraničar, sekretarka iz Ministrstva za finance.
Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predloga veta, če želijo podati obrazložitev? Kolega Kekec, izvolite.

            BOJAN KEKEC: Spoštovani gospod predsednik, spoštovana kolegica, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki ministrstva. Dovolite mi, da vas na začetku vse prav lepo pozdravim.
To, da sem kot prvo podpisani na temu vetu ni slučaj. Novo mesto je bilo od nekdaj zibelka avtomobilske industrije ima dva paradna konja, ki izdatno polnita državni proračun.
Obrazložitev ste dobili, h temu bi dodal še nekaj stvari, bolj kratkih in jedrnatih. Sam zakon ima okoljevarstveno in finančno noto, moram pa reči, da je ta okoljevarstvena nota precej razglašena in v njej vidim samo še finančno. Če bi do sedaj davek na motorna vozila od 1 do 13% je po novem nekje do 31%. V dosedanjih zakonodaji okoli tega davka je bila osnova vrednost zagotovila in procent se je progresivno povečeval glede na vrednost vozila.                                                                    
Sedanji zakon se nanaša na izpuste CO2-ja in izrazito se tudi povečuje davek na dizle, ki so bistveno, bistveno bolj davčno obremenjeni kot bencinski motorji. Ta davek je ugoden za bogatejše, pocenijo se izredno tehnično dovršeni in dobri avtomobili vendar se vprašamo kdo si jih danes v tej krizi lahko privošči? Zelo, zelo neugoden je za srednji sloj, ki nekako vemo, da skoraj najbolj davčno polni proračun. Manj ugoden je tudi za najnižji sloj predvsem pri nabavi rabljenih vozil. Za primer naj povem, da se, če govorimo tudi o znamkah zelo poceni recimo dovršeni BMW serije pet in sedem in pri osebnih vozilih se pa zadeva bistveno poslabša.
Zdaj zakaj je ta okoljevarstvena nota razglašena? Poglejte svetovni voditelji so se sestali v Kopenhagnu, kaj so se dogovorili? Nič. Se pravi vsi so zaščitili interese svoje, bi rekel države na račun okolja kar ni pravilno, s tem se strinjam. Vendarle Slovenija prehiteva po desni strani z dodatnim obdavčevanjem prebivalstva v neugodnem času. V ničemer se ne dotika tistih vozil, ki najbolj onesnažujejo naše okolje, to je kamione. Obdavčuje na novo motorje oziroma motorna kolesa. Vsi smo dobili tudi pismo Tomosa, vsaj mislima da večina od vas, ki se s tem ne strinja. Verjetno tudi kolega Popovič bi okoli tega imel kaj za povedati.
Kar je še zelo sporno, obdavčujejo se električna vozila. Medtem ko v drugih državah ta vozila subvencionirajo jih tukaj obdavčujemo. Se pravi, prav gotov bodo pa ta vozila na začetku draga, ker bo serija nizka in bodo tudi tehnične rešitve zahtevne.
Zdaj ne morem mimo tega, da se tukaj gremo neko dvolično politiko okoli tega našega CO2-ja. Težko bomo dosegli tistih 20%, vsak ukrep je dobrodošel, na kaj smo mislili ko smo se odločili za .../Nerazumljivo./... elektrarno? To je za mene dvoličnost. Osemdeset milijonov energetskih penalov nas čaka prihodnje leto in zavedamo se, da jih je potrebno plačati ampak ali jih res mora plačati ta nižji sloj?
Preden sem danes šel v Državni svet sem se pogovarjal z direktorjem Revoza v Novem mestu. Imela sva korekten razgovor, tudi ministra in vse ostale je izredno pohvalil, da ste veliko sodelovali, da ste marsikatere zadeve upoštevali, naj povem to prehodno obdobje potem pri vozili z osmimi sedeži glede prevoza otrok bi se to po osnutku to podražilo za 30% to ste upoštevali. Ampak nekako sva prišla do enega skupnega zaključka, da se bo večina vozil podražila. Tudi to kar v medijih zasledimo, da se bo 60% vozil pocenilo, poglejte to je zavajanje javnosti. Vi vzemite tista vozila, ki so med prvimi desetimi najbolj prodajana in pa kaj s bo z njimi zgodilo.
Okoljevarstveni namen ni dosežen zaradi tega kar sem že prej rekel tudi s stališča proizvajalcev. Poglejte, Francija subvencionira  električno vozilo v višini pet tisoč evrov. Subvencionira svojo industrijo in jih na nek način obvaruje pred krizo, mi pa smo zdaj v najbolj neugodnem trenutku te davke povečali. Res da Slovenija za renault predstavlja 3% kar ni veliko in verjetno se na samemu Revozu ne bo toliko poznalo kot bodo pritiski na dobavitelje, ker vemo da zmanjšana prodaja bo posledično pritisnila na stroške.
Za konec pa mi dovolite še, bi rekel eno prispodobo, da tudi pešci in kolesarji izdihajo nekoliko več CO2-ja pa zaradi tega niso dodatno obdavčeni glede na druge bolj pasivne prebivalce. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ:                                                                        Hvala kolega Kekec. Želijo besedo, torej najprej predstavnik Ministrstva za finance, minister in gospa državna sekretarka, izvolite.

            DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani, dovolite da predstavim zakon.
V času vse večjega zavedanja o negativnem vplivu človekovih aktivnosti na naravo se je izoblikoval konsenz o nujnosti ukrepov, ki bodo omejili ali celo odpravili nezaželene posledice našega ravnanja. Konsenz je vgrajen v številne mednarodne zaveze, od kjotskega sporazuma do najnovejšega kopenhagenskega dogovora, ki je vendarle korak naprej v skupni zavezi. In pa da povsem konkretnih pravnih podlag znotraj Evropske unije kot so na primer direktiva 2008/50 evropskega sveta in parlamenta, ki določa najvišje dovoljene koncentracije onesnaževanja v zunanjem zraku ter direktiva 2008/81 evropskega sveta in parlamenta, ki konkretneje sodoloča nacionalne letne meje vrednosti za onesnaževanja. Vsi ti dokumenti zavezujejo tudi Slovenijo, da na vseh področjih začnejo ravnati bolj ekološko. Da je to nujno dokazuje dejstvo, da je Slovenija 2. februarja 2009 prejela s strani Evropske unije uradni opomin evropske komisije zaradi prekomernih preseganj mejnih vrednosti za delce PM10, v zunanjem zraku v preteklih letih glede izpusta CO2 pa nam je na podlagi usklajenih meril že določena obveznost izplačila kazni.
Zato je Slovenija dolžna začeti kar najhitreje izvajati vse potrebne aktivnosti za zmanjšanje neželenih izpustov na dogovorjeno raven. Kot operativni programa za pripravo primernih ukrepov se šteje tudi tako imenovani program zelene davčne reforme, sprejet na ravni Evropske unije s konsenzom vseh članic in ta program določa, da se morajo tudi javne dajatve bolj kot do sedaj vezati na okoljske kriterije in zato pridobiti kot instrument spodbujanja okolju bolj prijaznega ravnanja in implementacije okolju prijaznih ljudi. Slovenija ima do sedaj tako oblikovane le čiste okoljske dajatve, kot so dajatve za razgradnjo motornih vozil, gum in embalaže. Glede uvedbe okoljskega kriterija v druge dajatve pa precej zaostajamo za državami Evropske unije. Kar zadeva obdavčitev motornih vozil ugotavljamo, da je večina držav Evropske unije, skladno z merili kjotskega sporazuma glede postopnega zmanjšanja onesnaževanja okolja s toplogrednimi plini in ob upoštevanju usmeritve Evropske unije na področju obdavčitve avtomobilov v sisteme obdavčitve motornih vozil že vpeljala merilo izpusta CO2 in to tako v sistem tako imenovanega registracijskega davka, o katerem teče beseda sedaj, kot v sistem letnega davka na uporabo vozil. Eden glavnih ciljev sprememb zakona o davku na motorna vozila, je zato skladno s prej naštetimi obveznostmi v sistem teh dajatev uvesti okoljsko merilo in s tem doprinesti k ciljem zelene davčne reforme oziroma omogočiti, da se tako imenovani registracijski davek, ki se zaračunava na vsa osebna motorna vozila, ne uporablja le kot fiskalni, pač pa tudi kot okoljski ukrep.
V skladu s tem se v zakonu predlaga, da se v obdavčitev vključijo tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem, da se davčna stopnja veže na izpust CO2 oziroma posredno preko upoštevanja evro standarda izpustov, tudi na izpust drugih onesnaževanj, kot so trdni delci, PM10 in dušikovi oksidi .../Nerazumljivo./... V zvezi s temi rešitvami je potrebno pojasniti, da je lestvica davčnih stopenj določena tako, da se glede na sedanjo raven obdavčitve davek znižuje za vozila z nižjimi izpusti CO2, nekje med 150, 160 grami CO2 na kilometer in to tako za vozila na bencinski, kot za vozila na dizelski pogon, kar pomeni, da se glede na zdajšnjo strukturo vozil, ki se letno na novo registrirajo, davek znižuje za več kot 50% .../Nerazumljivo./... vozil in to pretežno za manjše, ki jih kupuje srednji sloj in .../Nerazumljivo./... ljudje.
Za vozila z izpusti med 150 in 210 grami CO2, se davčne stopnje zmerno povečujejo tako, da se njihov vpliv in to je že višji srednji razred, tako da se njihov vpliv na povečanje maloprodajnih cen za taka vozila omeji na 1, največ 5%, za vozila na dizelski pogon pa od 1 do 8%. Poleg tega je za taka vozila, to so vozila srednjega razreda, v zakonu urejeno prehodno obdobje enega leta, ki naj bi olajšalo proizvajalcem in trgovcem prilagoditev na nov sistem. Do leta 2011 so tako za motorna vozila na bencinski pogon, kot za motorna vozila na dizelski pogon z izpusti do 210 gramov CO2-ja na kilometer, določene nižje davčne stopnje od stopenj v osnovni lestvici, kar pomembno zmanjša možni vpliv davka na maloprodajne cene v tem obdobju, ki ne preseže 3% oziroma za vozila na dizelski pogon 5%. V prehodnem obdobju se lahko zgodi celo, da se bo davek na vozila nekoliko višjih cenovnih razredih z izpusti od 150 do 210 gramov CO2-ja na kilometer glede na sedanjo raven obdavčitve nekoliko znižal. Davek pa se bistveno povečuje za motorna vozila z izrazito visokimi neželenimi izpusti nad 210 gramov CO2 na prevoženi kilometer, kar je tudi osnovni okoljski cilj tega zakona. Prej jih je kolega tudi omenjal, kolega Kekec. Za taka motorna vozila ni predvideno prehodno obdobje, davek pa lahko poveča maloprodajno ceno od 6 do 15% in usmeri kupce, da kupujejo raje okolju bolj prijazna vozila. Dodatna spodbuda vgrajena v zakon je tudi prehodno obdobje dveh let 2010, 2011, v katerem se bodo za motorna vozila na dizelski pogon z motorjem emisijskega standarda evro 5, upoštevale enake davčne stopnje, kot za motorna vozila na bencinski pogon. Rešitev pomeni znižanje davka za velik delež takih vozil, ki tistih v nekoliko višjih cenovnih razredih posebej v prehodnem letu 2010. Tudi za motorna kolesa in kolesa z motorjem se stopnja davka posredno preko moči motorja vežejo na izpust CO2 in so določena tako, da so za približno enaki izpust CO2 vsaj polovico nižja od stopenj glede na izpust pri osebnih vozilih.
Poleg zasledovanja okoljskega cilja so v zakon vgrajene tudi druge pomembne spremembe in sicer ukrepi za zmanjšanje možnosti davčnih utaj, ukrepi za preprečitev dvojne obdavčitve, seveda pa se je pri pripravi zakona zasledoval tudi cilj ohranitve finančne izdatnosti te dajatve. Zmanjšanje možnosti davčnih utaj bo doseženo skozi strožja pravila oddajanja davčnih obračunov. Dvojna obdavčitev bo preprečevala odprava obdavčitve prometa motornih vozil, ki so v Sloveniji že registrirana ter ukrep vračila plačanega davka v primeru izvoza oziroma iznosa iz Slovenije pred potekom desetih let od plačila davka.
Glede finančnega učinka se načrtuje, da bi se ob nespremenjenem obsegu prodaje motornih vozil prihodki iz naslova tega davka nekoliko povečali glede na pomemben padec prodaje v letu 2009 in verjetno tudi v letu 2010 pa povečanje prihodkov iz tega naslova ni pričakovati.
V zvezi s pomisleki glede podpore zakona bi želeli tudi opozoriti, da v primeru nesprejetja tega zakona s 1. 1. 2010, preneha veljati oprostitev za motorna vozila z izpustom CO2 pod 110 gramov na prevoženi kilometer, kar bo pomenilo, da bodo stopnje davka na taka vozila, ki so .../Nerazumljivo./... zaradi vgrajenih sodobnih tehnologij bolj draga, relativno visoka. V spremembah zakona se predlaga, da se za taka motorna vozila določi najnižja davčna stopnja 0,5 oziroma za dizelska vozila 1%. Vsekakor sedaj se bodo pa mislim, da povečale dajatve za 13%, tako, da to bo kar pošteno povečanje.
Vsekakor je za uveljavitev sprememb zakona o davku na motorna vozila, eden prvih ukrepov, ki gredo v smeri zelene davčne reforme in mu bodo morali kmalu slediti tudi drugi davčni ukrepi, to ga kaže podpreti. Upoštevaje navedeno, predlagam Državnemu svetu, da ne podpre odložilnega veta in s tem omogoči uveljavitev predlaganih sprememb zakona o davku na motorna vozila s 1. februarjem 2010 in s tem znižanje obdavčitve za ekološko bolj dodelana vozila ter večjo učinkovitost pri boju proti davčnih goljufijam in v trgovini z motornimi vozili.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod minister. Želi besedo predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance oziroma njen predstavnik? Kolega Kovšca, izvolite.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, podpredsednica, spoštovani ministri in ostali. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 23. seji obravnavala predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Bojanom Kekcem za odložilni veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na motorna vozila.
Komisija je že ob obravnavi predloga zakona izrazila dvom, da bi bilo možno cilj, ki naj bi bil predvsem okoljska naravnanost zakona, doseči s parcialnimi ukrepi, ki ne upoštevajo v problemu tranzitnega, predvsem tovornega prometa. Zato komisija predloga zakona ni podprla in zato je komisija tudi podprla predlog za odložilni veto. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Kolega Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Ponovno hvala za besedo. Ko sem za uvodne vrstice tega člena bral, sem rekel, končno se je nekdo spomnil oziroma bravo Vladi, da je začela v ekološki smeri. Ampak takoj se vprašujem zakaj je CO2 od bencina dražji od CO2-ja od dizla. To je prvo vprašanje.
Drugo je pa potem, matematika je najboljši pokazatelj pa bi prosil mojo prvo tabelo. Jaz sem tole malo matematično obdelal. Če pogledate prvo vrstico oziroma zadnjo kolono, daje % davka na CO2 na 1.000 kilometrov in kaj vidimo? V prvemu rangu, ki je imel povprečje 55, je tukaj za bencin 9,1, za dizel 18. Če primerjamo z naslednjo vrstico, je 8,7 na 17,3, kar pomeni, da so avti, ki imajo manjši CO2, dražje obdavčeni. Prva anomalija.
Drugič sem se vprašal zakaj pa električni avtomobili, če ima še sončno celico, da se polnijo, ki nimajo nobenega neposrednega vpliva CO2-ja. Sem rekel, tukaj smo pa mi že 50 let pred Evropo. Mi bomo obdavčili voznike. Hop naprej, če gremo pogledati. Potem je neka linearnost, ko pa pridemo na zadnji rang, 251 naprej in če naredimo primerjavo napram 335 v predzadnji vrstici ali 750 gramov, dobimo pa anomalijo, da ti davki oziroma avti, ki so požrešni, med njimi so tisti božanski veliki Hamerji ali kako se jim že reče, tisti ameriški prestižni, tisti bo pa manj obdavčen. Kje je tukaj ekološka logika? Jaz je ne vidim. Oprostite.
Naprej, če gremo prosim list 2 pa poglejmo malo ta graf teh tabel CO2-jev oziroma obdavčitev in kaj vidimo? Da je v sredini, dizel bistveno odstopa in če pogledamo rang 4, 5, 6, ima trebušček. Zakaj ima ta trebušček? Jasno, ker ti avtomobili se najbolj prodajajo. Tukaj pohvala snovatelju zakona, ki je lepo zavil v celofan. Ampak jaz se s tem ne strinjam. Kajti, če govorimo, da je ekološka nit tista po kateri se bo odločevalo, ne bo progresivna za vse. Za vse enako, če gre za CO2. Če gre za dušikove okside, ne bo element dušikovi oksidi. Vendar ta tabela, ki smo jo tukaj videli, ki je v uradnem listu, ima še neke dodatke in zdaj, če gremo na list 3 pa poglejmo. Če kupimo avto iz razreda 4 ali 5, ima iz evro 3 ali evro 4, bo dejansko obdavčen .../Nerazumljivo./... na evro 4, ki je zelo kvalitetna izvedba motorja, ampak dizel je imel od 8 do 17% obdavčitve in sedaj, če preštejete prejšnjemu davku, dobimo eno zelo zanimivo računico. Pa jo bom povedal. Na primer, da, ne bom navedel firme, vemo katere so zdaj v evro 5, da ne bom delal in če vzamemo, da ta za evro 5 stane avto 40.000 evrov, bo zaradi tega, ker je v evro 5, od 2. 12. dalje, bo plačal 40.800 evrov. Vendar kaj je z njegovo konkurenco? Njegova konkurenca, če pa to zdaj ta znesek delimo z na primer 17%, ki je dejansko plačal tukaj za evro 4, dobimo pa 34.872 evrov, kar pomeni, da skozi te tabele so preferirani dragi avti. Tisti, ki imajo visoko tehnologijo, ki so dražji in enostavno se izločajo tisti, ki še nimajo te tehnologije in je to zaradi cenovnega razreda, ne bodo mogli imeti. So pa še zmeraj dobri in poglejte, vsi smo dobili na klop, naprej če grem še na motorna kolesa. Vsi smo dobili od Tomasa, kaj Tomos misli o tem. Ne reči, da je tukaj, da ni, da ne bodo prizadeti nižji sloji. Bodo. Ker tisti, ki imajo toliko majhen prihodek, da si ne more vsak dan privoščiti z avtom v službo in nazaj, tisti bo poleti uporabljal motorno kolo, ki bo pa dražje in tukaj je dvojni efekt. Udarilo bo po državljanih in udarilo bo po proizvajalcih. Potem se pa zopet vprašamo, če bodo začele naše tovarne zapirati, če bo Tomos zapiral, kaj bomo s tistimi ljudmi? Ali je to že tisti kvoti do 120.000 brezposelnih? Nadalje, če se vprašam. Jaz podpiram predlagatelja, imamo .../Nerazumljivo./... tukaj. Vsi njihovi avti so v tistem trebuščku noter, v glavnem. Nadalje je govora o kemperjih, o bivalnikih. Tam so tudi dražji. Saj je to res, da je to za tisti višji sloj, ki sprejema, ampak to se tudi draži. Ne pomislimo pa to, vsaka cena proizvoda je odvisna od količine in če se količina na slovenskem trgu pri takih proizvajalcih, kot je na primer Adria zmanjša, se bodo fiksni stroški porazdelili na ostale, na izvoz in tak proizvajalec tudi ne bo več konkurenčen na tujem trgu, ker bo enostavno ob manjšo prodajo. Zato je že v redu in z velikim veseljem bi podprl in čestital Vladi, da ne bi prihajala s takimi tabelami, s takimi zavitimi, ampak, da bi res bilo to izraz CO2-ja ali dušikovih oksidov ali česar koli drugega. Zdaj v tem zakonu pa nekaj ni. Monoksida. Včasih so ga merili, ogljikov monoksid. Zdaj ta ni več nevaren, ni več strupen. To je ena izmed kategorij zdravja.
Jaz bi vsak zakon oziroma bom vsak zakon z veseljem podprl pa tudi čestital predlagatelju, če bo imel realne osnove. Ampak na podlagi take analize preglednice, oprostite, ne morem sklepati drugače, kot da je to fiskalna zadeva. Se strinjam, da Vlada mora nekje denar dobiti, ampak zdaj ni primeren čas za tak način pobiranja davka. Jaz mislim, da je treba davke pobrati tam, kjer niso bili plačani, tam kjer jih je možno pobrati, vendar ne na tak način, da bodo prizadeti občani in proizvajalci. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Papič ima besedo.

            BOJAN PAPIČ: Spoštovani svetniki in spoštovani predstavniki ministrstva. Jaz sem včeraj na našem odboru se nekako vzdržal, jasno bili so argumenti v eni smeri, bili so argumenti v drugi smeri, bil sem pač vzdržan, vendar sem danes potem opravil dodatne razgovore. V okviru trgovinske zbornice deluje komisija za avtomobile oziroma prodajalcev avtomobil, praktično imamo združene vse pomembne prodajalce avtomobilov v Sloveniji in moram reči, da, pač jasno, še zmeraj obstaja neka razdvojenost. Dejstvo je, da je v tem zakonu skrita neka hipokrezija v smislu za ekologijo, za boljši jutri. Na drugi strani jasno gre za dvig, tu mislim, kolikor imam informacijo, gre za približno 10 milijonov. Zdaj govoriti kako se bo kaj zmanjšalo, zmeraj moramo govoriti na istem obsegu, gre za 10 milijonov dodatnega harača, če hočemo tako nekako povedati, vendar pa kljub temu in moram reči jasno, trgovci avtomobilov so tistih, ki so utrpeli v letošnjem letu 25% znižanje prodaje, se pravi so nekje eni najbolj prizadetih področij v Sloveniji, vendar pa kljub temu moram reči, nekako zakon podpirajo. Podpirajo ga pa iz tistih, se pravi ta zakon ima nekaj dobrega, nekaj slabega. Jasno, mi imamo žal v tem Državnem svetu zmeraj to smolo, da zakone sprejemamo ali zavračamo v celoti, se pravi ne moremo dati pač veta na nek neumen člen, na drugi strani pa recimo podpreti dobre stvari, vendar recimo v tem zakonu sta dve dobri stvari, zaradi katerega prav naša komisija podpira ta zakon, je sodelovala pri tem in jasno, tu sta dva zelo pomembna momenta, ki jih je tudi kolega Reven izpostavil. To je to preprečevanje utaje davkov in ta zakon to preprečuje s tem, da pač preprečuje ga v tem, da je praktično, pogoj za homologacijo je plačan davka in s tem nekako so, bodo zajezili ta velik obseg tega sivega uvoza. Jasno, zdaj tu moram reči, tu je nek antagonizem med proizvajalci in med trgovci oziroma, če hočete pa tudi davkoplačevalci. Jasno, tam so ti proizvajalci, prodajajo ne glede na to ali se davki plačujejo in podobno, medtem, ko jasno v Sloveniji imamo potem neko stanje nekega sivega, črnega uvoza, ki gre mimo uradnih kanalov, ki pomeni na drugi strani veliko zviševanje davkov ostalih davkoplačevalcev. To je eden močen in drugi del, ki pa mogoče tudi gre v prid temu. Čeprav jaz moram reči, da ko govorimo o avtomobilih, potem jaz nekako težko govorim o nižjih slojih pa o, ne vem, kadar govorimo o kruhu pa o hrani pa podobno že, ko govorimo o avtomobilih je to pač to le neke vrste v tem trenutku še sigurno gotovo nek luksuz, vendar gre pa za to, da rabljeni avtomobili v tem trenutku, mislim, da je to tudi en velik plus tega zakona, da pri prodaji rabljenih avtomobilov se odpravlja ta davek. Jasno, to so se državljani doslej izogibali preko teh tako imenovanih takih in drugačnih firm, vendar jasno, to je tistega, ki je to kupil in mislim, da tisti nižji sloji kupujejo predvsem rabljene avtomobile, nihče nič zastonj ni delal. V tem trenutku z odpravo tega davka je ta prodaja neobdavčena, dejansko je tu država malo pokasirala, tako, da se velikemu davku, roko na srce ni odpovedala, je pa na nek način le to korak nasproti človeku, ki kupi rabljen avto, ker mu ni treba zdaj preko nekega posrednika, ampak lahko to praktično naredi neposredno in ko je bilo tehtano na eni strani ta večji davek pri že tako težki situaciji na trgu in pri tako težkem, teh trgovcev in na drugi strani te prednosti, je nekako prevladal ta pozitiven del in iz tega stališča pač spreminjam svojo včerajšnjo neodločnost in potem nekako smatram, da je prav, da nekako veto ne podpremo in, da pač enostavno nekako zakon tak kot je ... Žal, nekje bo ta država denar pobirala, zdaj, ali ga bo pri kruhu, ali ga bo pri avtomobilih, ali ga bo kje drugje, o tem bomo verjetno se še dosti spraševali. Verjetno, da, ne vem, naslednjih 10 let ne bo šlo samo za večjo porabo pa z nižjimi davki, tako, da kot sem rekel, mislim, da so koristi zakona večje od te prikrite ... Je pa res, da apeliram, da v bodoče, kadar govorimo o ekologiji pa dobrih delih pa to, ne mešamo jasno s povečanimi, s polnjenjem takih in drugačnih žepov. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega dr. Mencinger.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani minister, kolegica, kolegi, gospoda predsednik. Jaz moram tudi reči, da vidim koristi zakonov več, kot pa škode, ki jo povzroča, čeprav podpiram zakon ravno zaradi tega, da poskuša .../Nerazumljivo./... nov davčni vir. Vse tisto, kar se tiče okolja je pa bolj kolateralna korist oziroma nek izgovor pa neko sprenevedanje, ki vso stvar dela razmeroma komplicirano, tako da kolega Reven je že ekonomijo obdelal, tako da se jaz ne bi spuščal, edino dodal bi še, koliko se bo kje dobilo,  je odvisno od elastično povpraševanj. Prav veliko verjetno od tega ne bo prišlo, ampak ker država obupno išče nove vire menim, da je prav, da tudi ta zakon se podpre oziroma sam ne bom podprl veta. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Mencinger. Besedo ima kolega Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa še enkrat. Lep pozdrav vsem. Jaz bom bolj povprašal, da bom nekako se potem lažje odločal. Zdaj dejstvo je, da bo maloprodaja pač verjetno padla in se bo na drugi strani povečalo povpraševanje po rabljenih vozilih. Verjetno ste pripravljavci zakona preigrali niz možnosti, zdaj sam, ker nisem toliko se v ta zakon spuščal pa sprašujem naslednje. Kaj pa vsi tisti, ki že sedaj vozimo ali pa vozijo ta vozila. Ali ne bi bilo mogoče narediti, da bi te zajeli, da bi recimo pri registraciji plačali najmanjši, tisti ki izpuščajo CO2 s svojimi vozili v okolje, da bi recimo, ne vem, izmislim si 30 evrov, nekdo, ki ima pa .../Nerazumljivo./... pa plača mogoče petkrat ali pa desetkrat več in na tak način bo še več sredstev prišlo v proračun, zdaj, če smo v skrbi prvič za okolje, drugič pa za proračunska sredstva. To, če bi mi lahko mogoče pojasnili. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Ni več prijavljenih razpravljavcev. Sprašujem gospoda ministra in gospo Vraničar, če želita podati pojasnila. Izvolite gospa Vraničar.

            GOSPA VRANIČAR: Hvala lepa za besedo gospod predsednik, gospa podpredsednica, spoštovani. V zvezi s konkretnimi vprašanji, ki so bila zastavljena, dovolite mi, da začnem pri zadnjem vprašanju. Država si je zadala celovit program boja z emisijami toplogrednih plinov in ga opredelila v nacionalnem programu zmanjševanja toplogrednih plinov. Eden izmed ukrepov, ki ga je v tem nacionalnem programu pregledala, je sprememba načina obračunavanja davka na motorna vozila, ki se plača ob nakupu osebnih motornih vozil. To je danes pred nami. Drugi ukrep je preureditev letne dajatve na uporabo motornih vozil, ki se plačuje za motorna kolesa, za osebna motorna vozila, za tovornjake, za avtobuse. To je zadeva, ki je v pripravi in skozi to ureditev bo na nek način absorbiran tudi predlog, ki ga je gospod svetnih izpostavil, da bi bilo treba preurediti oziroma, da bi bilo treba ob vsakoletni registraciji avtomobila, letno dajatev plačati glede na izpuste CO2-ja oziroma glede na okoljske kriterije in ne na druge. To je torej v pripravi in ta del programa bo ravno tako predmet razprave v bližnji prihodnosti.
Glede vprašanja zakaj razlika med obremenitvijo dizlov, vozil, ki uporabljajo za pogon dizel ali pa vozil, ki uporabljajo za pogon bencin. Izhajali so iz obstoječe lestvice obremenitve motornih vozil, ki se povečuje oziroma progresivno se povečuje glede na vrednost vozil. Vemo, da so dizelska vozila višje vrednosti, kot vozila, ki uporabljajo bencin za pogon. Zaradi tega so v obstoječem sistemu dizelska vozila obremenjena višje in, če je bil eden izmed ciljev, da se ohrani izdatnost davka na motorna vozila kot javno finančnega vira, je bilo potrebno pregledati in zastavit lestvico tako, da ne pride do bistvene preobremenitve bodisi bencinskih avtomobilov ali prevelikega znižanja obremenitev na področju dizelskih avtomobilov. Zaradi tega smo sledili praksi, ki jo poznajo tudi nekatere druge države, da se ne obremenjujejo dizelska in bencinska vozila po enaki lestvici, ampak, da se v bistvu obdavčitev določi različno glede na vrsto pogona, ki ga posamezno vozilo uporablja pri svojem delovanju.
Poleg tega smo na pobudo Ministrstva za okolje in prostor pri obdavčitvi dizelskih vozil upoštevali tudi, da poleg emisij CO2, ki so pri dizelskih gorivih sicer v povprečju nižja  kot pri bencinskih gorivih, dizelska vozila uporabljajo oziroma emitirajo določena druga onesnaževala, ki so ravno tako nevarna za okolje in jih je treba v obdavčitev zajeti, tako, da to je bil drugi razlog zaradi katerega je prišlo do nekoliko večjega povišanja obremenitev dizelskih goriv, pardon, vozil, ki uporabljajo dizel za pogon, kot pa bencinskih vozil.
V zvezi z obdavčitvijo motornih koles pa dovolite samo par konkretnih podatkov. Če gledamo na leto 2008, je bilo v Sloveniji registriranih približno 13.400 motornih koles in koles z motorjem. Od tega je bila približno polovica vozil z močjo motorja do 25 kilovatov. Torej polovica je takšnih, ki bodo po novem obremenjeni z davkom približno 1,5%, če bodo uporabljali sodobni standard motorja. Če bodo imeli stare standarde motorja, potem se upoštevajo ob tej stopnji še določeni pribitki. Pri vrednosti motornega kolega pred obdavčitvijo približni 1.500 evrov, to pomeni 22 evrov in pol davka in pri nekem dražjem motorju, recimo, ki je vreden 4.000 evrov, to pomeni 60 evrov davka. Mislim, da te obremenitve niso prekomerne. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Ni več prijavljenih k razpravi. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. 31.
Kdo je za veto? (16 članov.) Proti? (14 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel.

            Prehajamo k 4. TOČKI DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE. Zahvaljujem se prisotnim pri prejšnjih točkah dnevnega reda. Hvala lepa, gospod minister in gospa sekretarka. Državni zbor je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o glavnem mestu Republike Slovenije sprejel na 12. seji, v četrtek, 17. 12. 2009 in vam je bil naslednji dan posredovan po elektronski pošti. Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov, s prvopodpisanim Jožetom Koržetom. Na klop ste prejeli stališče, torej poročilo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in interesne skupine lokalnih interesov. Prav tako ste prejeli predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu sklepov vložitev v pisni obliki. Pri tej točki dnevnega reda sodeluje dr. Roman Lavtar, direktor Urada za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Predlagam, da pričnemo z obravnavo, ali bo Državni svet po končani obravnavi zakona zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu o njem ponovno odloča.
Sprašujem najprej predstavnika predlagateljev predloga za odložilni veto, ali želi podati dodatno obrazložitev. Izvolite, kolega Korže.

            JOŽE KORŽE: Spoštovani, lep pozdrav! Razloge za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije smo podali predlagatelji, ker menimo, da je dodeljevanje sredstev Mestni občini Ljubljana brez javnega razpisa nesprejemljivo in v času gospodarske krize tudi skrajno negospodarno, saj ne zagotavlja transparentnosti poslovanja s sredstvi, namenjenimi za financiranje funkcij glavnega mesta, ki morajo biti namensko porabljena. Opozarjamo tudi na dejstvo, da predlagana novela poleg namenske rabe ne določa tudi nadzora nad namensko porabo dodeljenih sredstev Mestne občine Ljubljana, kakor tudi ne določa načina povrnitve sredstev v državni proračun v primeru, da raba proračunskih sredstev ne bi bila namenska.
Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije je bil uveljavljen v letu 2004 in takrat je po vsebinski plati uredil razmerje med državo oziroma vlado in glavnim mestom Republike Slovenije. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami tega zakona pa se bistveno posega v financiranje posameznih nalog oziroma v način financiranja nalog tako, da se mimo veljavnih sistemskih okvirov in mimo razpisov Mestni občini Ljubljana namenja dodatna sredstva za sofinanciranje posameznih projektov, za katere pa ni nobene finančne ocene. Finančne posledice uveljavitve spremembe tega zakona bodo na ta način odvisne od vsakokratnega dogovora med vlado (s pogodbo) in Mestno občino Ljubljana in, žal, po našem mnenju, od dobre volje obeh partnerjev. Predlagatelji prav tako menimo, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije pomeni izpolnjevanje predvolilnih obljub vladne koalicije in da bodo sredstva, ki so dodeljena iz državnega proračuna porabljena za projekte, od katerih bodo imeli korist izključno posamezniki in ne meščanke in meščani Mestne občine Ljubljana. Omenjeni predlog ne zagotavlja načel proračunskega financiranja, ker so namenskost uporabe, gospodarnost in transparentnost, kar pomeni arbitrarnost, brez kakršnihkoli meril in brez javnih finančnih posledic. To pa po našem mnenju postavlja Mestno občino Ljubljana v privilegiran položaj glede na ostale občine, izven sistemskih ustavnopravnih okvirov. Zato državni svetniki predlagamo, da se odloča o odložilnem vetu in se ga podpre.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? Izvolite, gospod dr. Lavtar.

            DR. ROMAN LAVTAR: Spoštovane gospe in gospodje! Podlaga za ureditev razmerij in sodelovanja državnih organov ter organov Mestne občine Ljubljana pri izvajanju nalog iz njihovih pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta države, in urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev je Zakon o glavnem mestu Republike Slovenije, ki je bil prvič sprejet leta 2004, zdaj pa imamo pred sabo prvo novelo.
Zakon temelji na dejstvu, da je glavno mesto Slovenije v skladu z ustavo eden od simbolov državnosti. Po vsebini je glavno mesto predvsem upravno središče države, na območju katerega se pri izvrševanju svojih pristojnosti srečujejo državni organi in organi Mestne občine Ljubljana. Zakon tako določa, da je treba zaradi posebnega pomena, ki ga ima za Republiko Slovenijo njeno glavno mesto, zagotoviti usklajeno izvajanje nalog in pristojnosti iz državnih organov in organov mestne občine, predvsem glede urejanja pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev, nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta, predstavljanja glavnega mesta države v protokolarnih in promocijskih zadevah, predstavljanje glavnega mesta države v zadevah meddržavnega in mednarodnega sodelovanja ter organizacije in izvedbe prireditev in proslav državnega pomena. Določbe zakona se navezujejo na veljavno zakonodajo s področja organizacije in izvajanja nalog državne uprave in organov lokalne samouprave ter javnih financ. Zakon ne posega v izvirne pristojnosti mestne občine, kljub temu pa jo zavezuje, da pri izvajanju svojih nalog upošteva poseben interes države, povezan z glavnim mestom kot upravnim središčem. V interesu države in mestne občine je zagotovitev usklajenega programiranja razvoja območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, tako državnih, sektorskih in v ustreznem prostorskem aktu regionalnih programih kot tudi občinskih prostorskih in drugih razvojnih planih ter usklajeno izvajanje nalog iz pristojnosti državnih in občinskih organov.
Zato predlagatelj ocenjuje razloge za odložilni veto kot neutemeljene. Ocenjujemo, da razlogi, ki jih navajajo predlagatelji za odložilni veto, kot so nenamenska poraba, neobstoj nadzora, poseganje v obstoječi sistem financiranja lokalnih skupnosti, neobstoj finančne ocene, nenamenskost, arbitrarnost in podobno, vse, kar navaja predlagatelj, nimajo podlage v dejstvih. Ta zakon v ničemer ne posega v utečen sistem financiranja lokalne samouprave oziroma v sistem financiranja občin. Ta zakon predpostavlja zelo natančne finančne okvire; predpostavlja tudi pripravo podzakonskega predpisa, ki vsako leto omogoči natančen izračun sredstev, ki so za to namenjena; predpostavlja vsakoleten podpis pogodbe med glavnim mestom in Vlado in predpostavlja, da bo ta pogodba vsebovala namen, pa tudi način nadzora, ki ga bo državni organ vršil nad izvajanjem te pogodbe. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, dr. Lavtar. Želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo? Kolega Jernej Verbič.

            JERNEJ VERBIČ: Hvala, gospod predsednik. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 38. seji, 23. decembra 2009, obravnavala predlog skupine državnih svetnikov za odložilni veto in ga podprla. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Kolega Ozimič, izvolite.

            MILAN OZIMIČ: Interesna skupina lokalnih interesov je obravnavala to tematiko, pri čemer so bile v razpravi izražene številne dileme, tako za in proti, pa tudi glasovanje je bilo pravzaprav neodločeno. Čeprav interesna skupina formalno tega ne podpira, vsebinsko pa je bila obravnava predloga dokaj uravnotežena.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Odpiram razpravo. Želi še kdo razpravljati o predlogu? Kolega dr. Rus, izvolite.

            DR. ANDREJ RUS: Hvala lepa predsedniku za besedo. Spoštovani navzoči! Ko sem se pripravljal na to razpravo, sem se posvetoval z županom in vodstvom Mestne občine Ljubljana, ki so rekli: "Zakaj se boš pa ti oglasil?" Sem rekel: "Zato, ker gre za Ljubljano." Oni so rekli: "Ne, gre namreč za glavno mesto, saj to glavno mesto je pa od vseh." Ljubljana ima svoje posle. Ta zakon ureja torej tisti segment, kjer prihaja do prekrivanja dvojne funkcionalnosti. Eno je, da mesto Ljubljana gosti glavno mesto, in to je zelo pomemben fokus, ki se ga moramo pri tem zavedati. Ta zakon ne ureja financiranja ljubljanske občine, to ni zakon o Mestni občini Ljubljana, to je zakon o glavnem mestu, ki je skupen za vse. Upam, da današnja razprava ne bo pustila vtisa, kot da je Slovenija federacija lokalnih interesov, kjer se vsak bori zase, kot nujno zlo mora tudi mesto Ljubljana obstajati. Saj veste, kako so v Ameriki to rešili, nujno zlo pomeni, da sta Virginia in Maryland dala najhujšo možno grapo za glavno mesto, ki je danes Washington. V tisti grapi konkretno stoji palača Watergate, ki se je dobro spomnite iz drugih kontekstov. Veste, kaj so naredili Avstralci, da so se zmenili za glavno mesto. Veste, kaj so naredili Brazilci. Podobne težave so imeli tudi drugi, reševali so jih na radikalen način. Ne vem, kam bi lahko slovensko glavno mesto dali, zaradi njene majhnosti in pomanjkanja praznih prostorov, kot so pač drugi podobne zadrege uspešno rešili. Samo toliko, da pojasnim, da razumemo v Ljubljani eventualne pomisleke.
Tisto, kar bi rad poudaril, je pa naslednje. Kolega oziroma predstavnik predlagateljev je po moje zelo dobro povzel čisto pravne in strokovne argumente, sam bi vam rad dal pa še malo konteksta. Namreč, ko se pripeljete na Erjavčevo ulico, kjer uraduje predsednik, Erjavčeva ulica je predvsem parkirišče in dostavna pot za Cankarjev dom, pa tudi za vrsto številnih nižjih uradnikov v raznih vladnih službah. In ko gre predsednik v službo, se mora umikati dostavnim vozilom in tako naprej. Ko je delegacija Mesta Ljubljane - spoštovani kolega Koželj je velik pobudnik tega, ker bi rad vrnil prostorsko digniteto državi, in ko je prišel na razgovor, so ga tudi v predsedniški palači zelo na kratko odslovili, kot češ, vprašanje pristojnosti, vprašanje praktičnosti, moja tajnica, tvoja tajnica, kam pa naj gredo. In je bilo kar hitro konec debate in nihče ni opazil, da se mora častna četa umakniti Rotovniku, ko se odpelje na kosilo, recimo, karikiram. Saj ne gre za to, saj so to razumni ljudje in se prilagodijo, ampak imamo tovrstno situacijo. In vedno se ustavi pri denarju. Kdo je za to zadolžen, kdo je za to pristojen in kje bomo denar vzeli. Saj bi, ampak ga ni, in je potem to odloženo na naslednjo generacijo.
Drug primer, mesec star, je, ko sva s Koželjem, jaz kot predsednik Sveta za javni prostor in Koželj kot podžupan, obiskala gospoda Gantarja zaradi dokaj nezaslišane situacije, v kateri je parlament. Parlament je na cesti, če smem tako reči, v primerjavi z drugimi parlamenti. Ko stopite ven, padete pod avtobus in če vas ta ne povozi, vas policist ustavi zaradi tega, ker ilegalno prečkate cesto. Če vam to uspe, padete čez verigo, če vam uspe verigo preskočiti, vam spodrsne ali pa se spotaknete ob polomljenem državnem spomeniku. In če pridete celi do državnega simbola, zastave, vidite, da so večji in manjši avtomobili odbili varovane količke. To je stanje naše samopodobe države. No, rezultat razgovora je bil: "Nismo pristojni, ni naše, je od vlade, vlada nima." In Gantar je priznal, in tega ne povedati Šoltesu, da nelegalno menja zastavo, ker zastava je od države. On, ki gleda zastavo, jo na črno menja, ko je scufana, ker je tudi njemu nerodno. In kaj več od tega ne bomo uspeli narediti. Skratka, spravili smo se v situacijo kjer je slovenska država naredila velikanski napredek praktično na vseh področjih, zdaj je treba pa še prostorsko dojeti, da se mora država postaviti na lastne noge. Sami vidite v kakšnih palačah pod narekovajih gostujejo državne inštitucije, nekateri ste iz gospodarstva, ne hoditi na Kotnikov ne samo zato, ker ne boste parkirali, ampak, ker brez spremstva vratarja ne boste zašli v pravo ministrstvo, niti po naključju ne, ker vas vodijo skozi 32 vrat, to je država in to je naša državna identiteta. Glejte, to, kar ta zakon skuša urejati je pravi korak na poti tega, da zgradimo oziroma vzpostavimo malo dignitete v mestu. Ta zakon ne obljublja, da bomo postavili nova državna poslopja, ki bodo lahko tudi morda zgled, arhitekturni zgled, ki bo signaliziral našo ambicijo tako kot so imperiji pred nami delali, Slovenija  svojo skromnost zelo jasno projecira tudi v prostor, pač pa bomo lahko skrbeli za minimalno urejenost. Tukaj so me opozorili na naslednje stvari, ne samo, da gre za ukrepe s področja varstva okolja, gre predvsem za urejanje in rabo prostora, tukaj državne inštitucije, javni zavodi so izjemno močno skoncentrirani, generiramo ogromno prometa, gre za javno varnost, gre za promet, gre za prostor in gre za okolje in tukaj je ogromno teh nalog, ki so povezane z izvajanjem funkcije glavnega mesta, ta rešitev, ki je danes predlagana bo pomagala pri krpanju cest, bo pomagala pri izvedbi tistega na kar se jezimo, ko čakamo v vrsti, da bi lahko prišli na sejo državnega sveta, namreč pomanjkanje parkirišč oziroma včasih tudi grozovita situacija na cestah. Ta denar je namenjen temu, da lahko v bistvu Ljubljana odigra vlogo glavnega mesta. Zdaj, naj se vrnem in s tem zaključim, na začetno misel, to ni Zakon o Ljubljani. Seveda nam je Ljubljančanom fajn, da imamo vašo družbo, fajn nam je, da puščate tukaj svoje dnevnice, fajn nam je, da parkirate.../Oglašanje iz klopi/.. to je neobdavčeno, tako, da to ste konkurenca našim gostincem, je kolega rekel, da prinesejo pršut pa vino s Primorske, tega ne smete, morate vse tukaj kupiti in plačati, ampak to je v šali. Gre za to, da Ljubljana mora ostati odprta, bili so predlogi v mestnih klopeh, da je treba mitnico postaviti, da je treba kasirati vstop v Ljubljano, k sreči vsaj to vodstvo, upam, da tudi prihodnja vodstva ljubljanske občine ne bodo šla v zapiranje, ampak v odpiranje Ljubljane, ampak odprtost prinaša določene obremenitve, ki jih je treba financirati in jaz mislim, da ta zakon ni najboljši, mislim, da bi bistveno več sredstev rabila Ljubljana, ampak je pa prvi korak na tem, da se po 18-ih letih to uredi. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Rus. Želi še kdo besedo? Kolega Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN:             Hvala za besedo. Nisem imel namen, da se oglasim, samo vendar je treba reči. Mislim, da med nami ni nobenega, ki ne bi priznal Ljubljani glavnega mesta in več ali manj vsi vemo, da je opravljanje tistih dejavnosti, ki jih opravlja vsaka občina je tudi v Ljubljani in da je nadgradnja tiste dejavnosti, ki se tičejo glavnega mesta. Vendar, se moram vrniti eno leto nazaj, ko je župan Jankovič na veliko vpliv koliko je prikrajšan na račun ostalih občin. Zdaj lahko zavrtimo ploščo, obrnemo okoli pa rečemo koliko bodo pa ostale občine prikrajšane namesto tega. Zakaj, ko dobimo tak zakon na mizo ni občina Ljubljana in vse ostale občine bodo za njihove te in te dejavnosti, ki jim pripada, za vse občine enako prejele, toliko in toliko so prejele prejšnje leto, toliko bodo letošnje leto sprejele, za funkcije glavnega mesta bodo pa za te in te dejavnosti naštete dano toliko denarja. Samo takšno majhno.../nerazumljivo./.. bi dobili pa tudi tega veta ne bi bilo. Jaz ne vem zakaj se pripravljajo zakoni zmeraj tako na "horuk" pa nedodelani, netransparentni. Poglejte, danes sem poklical našega župana po naši seji, sem ga vprašal: "Ali ti veš koliko denarja boš dobil v letu 2010?", "Ja, za tisto obvezno porabo tisto vemo, ampak za ostalo pa še ne vemo." Ena takšna tabelica bi zaprla usta vsem tistim, ki dvomijo. Tudi meni. In jaz mislim, da je že čas, da se ta Vlada pa katerakoli prejšnja ali bodoča obnaša tako, da pripravi zakone popolne, da prinese nam argumente, številke so argumenti, ne pa "ja, to bi bilo lepo" in tako naprej, tiste ketne, ko jih je kolega Rus namenil, tisto je toliko malo vredno, da ti milijoni dvomim, da bodo še za tisto. V redu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Prehajamo na odločanje. Prosim? Si se prijavil? Kolega Arčon ima besedo.

            MATEJ ARČON: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Bom skušal biti kratek. Jaz nisem prepričan, če bi danes ne mizo dobili 5, 10 ali 100 tabel, da bi to pomagalo, da ne bi bilo veta na ta zakon. Mi smo v pristojni komisiji Državnega sveta, ko smo obravnavali ta zakon ga tudi podprli in takrat nisem zaznal nekih nasprotovanj temu, da končno, kot je rekel kolega Rus, po 18-ih letih glavno mesto Slovenije dobi poseben status in tudi neka dodatna sredstva za funkcijo katero to mesto opravlja. Imam občutek, da je bolj problem kdo je župan tega mesta, ne pa kako se bo glavno mesto razvijalo. Ne zanima me kdo je bil, kdo je župan in kdo bo župan, zanima me, da se glavno mesto razvija. Jaz rad prihajam v Ljubljano, ponosen sem na Ljubljano in mislim, da si Ljubljana to tudi zasluži, zato veta na ta zakon ne bom podprl. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Arčon. Mislim, da sedaj nisem nikogar spregledal. Hvala lepa.                                   
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. (30 prisotnih.)
Kdo je za veto? (13 članov.) Kdo je proti? (15 članov.)
Ugotavljam, da predlagane zahteve Državni svet ni sprejel.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O TAJNIH PODATKIH. Državni zbor, ga je sprejel na 12. seji v petek, 18. december 2009. Isti dan vam je bil posredovan po elektronski pošti. Predlog za odložilni veto je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim gospodom Kovšco. Na klop ste dobili tudi predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Amandmaje prosim vložite v pisni obliki. Pri tej točki dnevnega reda sodeluje gospod Milan Tarman, direktor iz Urada za varovanje tajnih podatkov in gospod Miroslav Klun, generalni direktor iz Ministrstva za notranje zadeve. Predlagam, da pričnemo z obravnavo. Državni svet bo po končani obravnavi zakona zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih ponovno odloča. Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev predloga, če želi podati dodatno obrazložitev? Izvolite, kolega Kovšca.

            ALOJZ KOVŠCA: Spoštovani.
Uveljavljen sistem Ministrstva za notranje zadeve obstajata dva organa in sicer eden v pravnem delu ministrstva, drugi v policiji. Vlada Republike Slovenije je s predlaganim Zakonom o spremembah Zakona o tajnih podatkih spreminja to obstoječo ureditev. Temeljni cilj zakona je po navedbah Vlade racionalizacija in reorganizacija dela na področju izdaje dovoljen za dostop do tajnih podatkov v Ministrstvu za notranje zadeve. S predlogom Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih se pravzaprav predlaga, da Ministrstvo za notranje zadeve prevzema od policije pristojnosti glede izdaje dovoljen za dostop do tajnih podatkov. Vendar ta cilj s Zakonom o spremembah Zakona o tajnih podatkih ne sledi ciljem, ki so bili dejansko uzakonjeni v prejšnjem Zakonu o tajnih podatkih. Pod krinko reorganizacije in racionalizacije služb v Ministrstvu za notranje zadeve se želi vzpostaviti politični nadzor v okviru izdajaje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Bistvo tega Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih je, da se prenese odločanje za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz Policije na Ministrstvo za notranje zadeve. To je velika vsebinska sprememba, ki kaže tudi na določeno nezaupanje do Policije, ki je pa neodvisen in strokovni organ. Potrebno je poudariti, da je delo s tajnimi podatki z vidika varnosti državljank in državljanov zelo pomembna zadeva in je pravilno, da s takimi podatki opravljajo tisti, ki so popolnoma neodvisni, strokovni in niso politično nikomur podrejeni.
V tem primeru s Predlogom zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih pa bo zbirko podatkov opravljajo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma konkretneje minister oziroma ministrica za notranje zadeve ter njen ali njegov državni sekretar, ki pa sta oba politični osebi ../Nerazumljivo./..
Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o tajnih podatkih pomenijo, da bo nad tem delom izdaje dovoljenj za delo s tajnimi podatki tudi nesporno obstajal politični nadzor pri čemer se bo popolnoma izgubil neodvisni nadzor ter neodvisno delo, pri čemer se bo vse preneslo na organ, ki odloča in ravna izključno politično. Prav tako je pomembno poudariti, da iz obrazložitve Predloga zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih in priložene primerjalne pravne ureditve tudi ni razvidna utemeljenost predlagane rešitve s prenosom odločanja za opravljanje preverjanja izdaj dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz policiji na Ministrstvo za notranje zadeve. Rešitve, ki jih prinaša Zakona o spremembah Zakona o tajnih podatkih predstavljajo precejšnjo vsebinsko spremembo v okviru dejanja dovoljenj za dostop do tajnih podatkov in precejšen odstop od ureditve, ki jo poznajo ostale države članice Evropske unije.
Pravzaprav, če čisto preprosto povemo, sedaj s tajnimi podatki razpolagajo strokovne osebe, karierni policisti, ki so dokaj visoko v policijski hierarhiji in je njihova fluktuacija na delovnih mestih relativno nizka. Ti podatki ostajajo skoncentrirani oziroma vedenje in razpolaganje teh podatkov ostajajo skoncentrirani ne na mestu skozi daljše časovno obdobje in osebe, ki s temi podatki razpolagajo, zaradi svojih razlogov osebne integritete in tudi Zakona o policiji malo verjetno, da bi te podatke zlorabljali v politične namene. Ne glede na to, katera opcija je trenutno na oblasti se s prenosom pravice do razpolaganja s temi podatki na politični organ dejansko in objektivno omogoča večja fluktuacija oseb, ki s temi podatki razpolagajo in večja možnost zlorabe teh podatkov v politične ali kakršnekoli druge namene.
Jaz tukaj ne želim izpostavljati nobeno osebo in nobeno politično opcijo, ampak če vas samo spomnim na zadnje dogodke v zvezi z odtekanjem podatkov iz Ministrstva za zunanje zadeve v zvezi s tistimi depešami iz Združenih držav. Če vas spomnim tudi na dogodek, kjer smo bili člani Državnega sveta oziroma Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve neposredno vpleteni in posredno imenovani kot možni vir odtekanja podatkov v zvezi z arbitražnim sporazumom, potem lahko razumemo, da je zadeva zelo občutljiva.
Osebno in tudi v razgovoru z drugimi kolegi ne vidim nobene prednosti v tem, da s tajnimi podatki lahko razpolagajo tudi politične ne pa strokovne osebe in za strokovno delo. Zaradi tega predlagamo, skupina svetnikov predlaga Državnemu svetu, da odloči pozitivno o odložilnem vetu za omenjen zakon. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi v imenu predlagateljev zakona kdo besedo? Dr. Žaberl, izvolite.

            GOSPOD DR. ŽABERL: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani! Po veljavni zakonodaji je področje varnostnega preverjanja, - - poudarjam, varnostnega preverjanja, ker se bom navezal na predhodnega sogovornika -, in izdajanje dovoljenj za dostop do tajnih podatkov danes v Sloveniji razpršeno v tri oziroma štiri organe. In sicer, Ministrstvo za obrambo izvaja postopke za svoje uslužbence, Sova kot posebno občutljiva institucija, organ, za svoje uslužbence, policija za svoje uslužbence in Ministrstvo za notranje zadeve, Sektor za tajne podatke, ki spada trenutno pod okrilje direktorata, ki ga vodim, za vse ostale državne uslužbence. To pomeni, da že danes Sektor za tajne podatke v MNZ obvladuje večino tajnih podatkov, kar se tiče vseh preostalih organov, v naši državi. V sistemu MNZ torej trenutno obstajata dva organa, ki urejata področje varnostnega preverjanja in izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, to sta policija in Ministrstvo za notranje zadeve. Vsi ste seznanjeni, da v ministrstvu vodimo projekt na eni strani racionalizacije, kjer združujemo upravni in policijski del, kar se tiče skupnih dejavnosti, in po drugi strani sistem reorganizacije, ki se nanaša zgolj na policijo. Vlada s predlaganimi spremembami Zakona o tajnih podatkih spreminja obstoječo ureditev, po kateri znotraj istega resorja ne bi več bila pristojna za izdajo dovoljenj dostopa do tajnih podatkov dva organa, ampak bi se vse skupaj opravljalo na MNZ. Ko smo razmišljali o tej soluciji in se pogovarjali s kolegi s policije, smo imeli dve možnosti: ali vse skupaj prestavimo v policijo in policija obravnava tudi vse podatke, ki se nanašajo na vse ostale državne organe, ali pa vse združimo v MNZ. In ker se 80% vsega poslovanja s tajnimi podatki izvaja v MNZ, smo se odločili za to drugo solucijo, ob soglasju kolegov s policije. Ta rešitev prav gotovo pomeni racionalizacijo in optimizacijo delovnih procesov. Seveda so tu lahko takoj očitki, aha, podrejate si del policije, vtikate se v tako imenovano operativno avtonomnost policije. Ta očitek bi bil na mestu, seveda, če bi zgrešili cilj. Ampak mi smo svoj cilj jasno izpostavili in ga tudi zelo jasno zasledujemo. V okviru sekretariata bo sedaj ta nova služba za tajne podatke skrbela za področje varnostnega preverjanja in izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Se pravi, to je področje osebne varnosti in tako imenovano področje industrijske varnosti. Še enkrat poudarjam, tu ne gre za področje, kot je rekel sogovornik pred menoj, za razpolaganje s tajnimi podatki. V tej službi se ne bo razpolagalo z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih pridobi kriminalistična policija za potrebe sodnih procesov. Ne bo se razpolagalo s katerimikoli drugimi tajnimi podatki, ki jih ima policija za to, da izvršuje operativne naloge. Se bo pa vršilo varnostno preverjanje in izdaja dovoljenj za policijske uslužbence, ki lahko dostopajo do teh tajnih podatkov, po vseh atributih, vseh postopkih, ki jih določa Zakon o tajnih podatkih za vse uslužbence državnih organov.
Če nam predlagatelji očitajo, da bi bil s tem možen političen vpogled ali pa vdor politike v to polje novih evidenc - v teh evidencah bodo samo tisti, ki smejo dostopati do teh podatkov, in nabor njihovih vprašalnikov, ko so odgovarjali, ali izpolnjujejo vse atribute -, potem naj vas spomnim, da upravni deli ministrstev vodijo tudi v drugih resorjih zelo občutljive evidence podatkov, kot so, recimo, pravosodne evidence na pravosodnem ministrstvu, davčne evidence na Ministrstvu za finance, zdravstvene evidence na za to pristojnem resornem ministrstvu. Imamo pa tudi občutljive podatke, ampak prav zaradi tega imamo Zakon o tajnih podatkih, imamo Zakon o varstvu osebnih podatkov, da si ne more politika nekaznovano privoščiti vdora v takšne baze.
Mogoče lahko pristanemo edino na tezo predlagatelja, da je malce slabša obrazložitev. To je res, in tu se moramo posuti s pepelom. Nismo pričakovali, da bi bilo karkoli problematičnega na tem področju, zato je obrazložitev res morda malce slaba in pavšalna.
Kljub temu ali pa ob tem zaključku menimo, da predstavljena nova ureditev omogoča racionalno in kvalitetno izvajanje nalog. Poleg tega je pa to tudi prvi korak k bolj preglednemu in racionalnejšemu sistemskemu pristopu za obdelovanje tajnih podatkov, kot ga imamo do zdaj v naši državi. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi poročevalec Komisije za državno ureditev besedo? Kolega Mihelčič, prosim.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Komisija je na 9. nujni seji obravnavala Zakon o spremembi Zakona o tajnih podatkih in kljub dodatni obrazložitvi predstavnika Ministrstva za notranje zadeve z večino glasov predlog odložilnega veta podprla. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Kolega Mihelčič, kot državni svetnik, izvolite.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo. Moram pojasniti svoj glas, glede na to, da sem kot poročevalec komisije poročal. Tudi na komisiji sem glasoval proti odložilnemu vetu in mislim, da sem se odločil pravilno, glede na to, da je komisija, ko je obravnavala predlog za spremembo zakona, ta zakon ob obravnavi podprla. Tako da me je na nek način zdaj presenetila ta odločitev komisije. Ampak ne glede na to se mi ne zdi utemeljitev za odložilni veto sprejemljiva, predvsem s tega vidika, ker smo imeli pred časom tudi predlog za veto, češ da povečujemo pooblastila policiji. Zdaj imamo predlog za veto, ko policiji zmanjšujemo pooblastila, tako da sam v tem ne vidim neke konsistentne usmeritve in mislim, da je predlog za veto v celoti nepotreben. Tudi utemeljitev, češ da bodo podatki uhajali - tudi pri dosedanji ureditvi so podatki uhajali in pomeni ta nova ureditev mogoče neko dodatno kvaliteto. Tako da moram reči, da tega predloga ne bom podprl. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto, kot ste ga prejeli na klopi. Prosim, da prijavite prisotnost. (30 prisotnih.)
Kdo je za veto? (18 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)
(Za je glasovalo 18.) (Proti 8.)
Ugotavljam, da je predlagano zahtevo Državni svet sprejel.
Prosim še za trenutek pozornosti. Dovolite, da se vam ob zaključku naše zadnje letošnje seje iskreno zahvalim za sodelovanje, spoštovana kolegica in kolegi. Mislim, da se vsi skupaj lahko zahvalimo tudi za kvalitetno sodelovanje naše strokovne službe, z gospodom sekretarjem na čelu. Morda je v smislu Dedka Mraza ali Božička tudi to, da ste danes lahko prevzeli nove računalnike. Naj vam bo to spodbuda za nadaljnje dobro delo. Želim vam vse dobro v privatnem in profesionalnem življenju v prihajajočem novem letu, ki bo polno izzivov!
S tem zaključujem današnjo sejo. Hvala lepa!

            (Seja je bila končana 23. decembra 2009 ob 16.51.)