Magnetogram 11. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije

(23. junij 2009)

Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 15.00.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani kolegi in kolegice. Spoštovani svetniki, spoštovani vabljeni!
Pričenjam 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo so se opravičili državni svetniki: Vincenc Otoničar, Rastislav Jože Reven in mag. Dušan Črnigoj.
Na sejo je bila vabljena gospa Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo. O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 19. junija 2009 ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji, in sicer zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi. Na današnji seji sodelujejo tudi dr. Branko Lobnikar, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, dr. Jozsef Györkös, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Ivan Eržen, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Predlogov za razširitev oziroma umik točke dnevnega reda nisem prejel, zato predlagam naslednji dnevni red: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi.
Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da o predlogu dnevnega reda glasujemo. Najprej ugotavljamo prisotnost! 29 prisotnih.
Kdo je za? (29 članov.) Je kdo prot? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI UPRAVI, ki ga je Državni zbor sprejel v torek na 7. seji 16. junija 2009 in vam je bil isti dan posredovan po elektronski pošti. Zahteva za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Jožetom Slivškom. To zahtevo ste 19. 6. prejeli s sklicem in sedaj na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev, katere poročil ste prejeli na klop. Dobili ste tudi predlog zahteve Državnega sveta in prosim, da morebitne amandmaje k predlogu vložite v pisni obliki. Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Sprašujem predstavnika predlagatelja predloga za odložilni veto, če želi podati obrazložitev. Kolega Slivšek, izvolite.

            JOŽE SLIVŠEK: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, oba državna sekretarja in sodelavec. Lep pozdrav v mojem imenu! Želim še enkrat predstaviti obrazložitev iniciative za sklic izredne seje za odložilni veto. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi, v nadaljevanju zakon o državni upravi - 1E, ki je bil sprejet na 7. redni seji Državnega zbora 16. 6. 2009 na novo ureja delovno področje nekaterih ministrstev tako, da opredeljuje naloge, za katere so pristojna posamezna ministrstva. Novela zakona je kot bistvene vsebinske spremembe zakona uvedla prenos področja učinkovite rabe energije iz Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za gospodarstvo, prenos področja elektronskih komunikacij in pošte iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Določa se razmejitev na področju varnosti hrane in živil med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zdravje. Na novo se določa nekatere pristojnosti, ki sedaj niso bile urejene z zakonom, jih pa ministrstva dejansko že izvajajo. Gre za določitev pristojnosti Ministrstva za javno upravo na področju sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja celotnega javnega sektorja ter določitev resorne pristojnosti ministrstva za pravosodje na področju alternativnega reševanja sporov. Jasneje se opredeljuje delovno področje ministrstva za zunanje zadeve, ponovno se uvaja omejen obseg vrst predpisov ministra in sicer pravilnike, odredbe in navodila ter določa pogoje za njihovo izdajo, s čimer se zagotavlja večja preglednost pravnega rada. Najbolj sporna vsebina zakona je prenos področja elektronskih komunikacij in pošte iz Ministrstva za  gospodarstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V času sprejemanja zakona je predlagatelj zakona opozoril na to, da je organizacija in kadrovska struktura obstoječih direktoratov, Direktorata za informacijsko družbo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in direktorata za elektronske komunikacije na Ministrstvu za gospodarstvo, pomanjkljiva, da so nejasno določena razmerja, naloge in pristojnosti med direktoratoma, kar ovira določitev razmerja strateških in operativnih dejavnosti. Takšni obrazložitvi nasprotujemo. Menimo, da je potrebno strogo ločevati med gospodarskimi dejavnostmi na področju elektronske komunikacije in pošte ter tehnološkim razvojem na področju spodbujanja, širitve informacijskih tehnologij. Elektronske komunikacije in pošta sodijo v splošne gospodarske dejavnosti, za katere se lahko v interesih in strateških usmeritvah dimenzija dobičkonosnega trženja storitev bistveno razlikujejo od smernic razvoja odprte, napredne ter do uporabnikov prijazne in dostopne informacijske družbe. Po našem mnenju je bolj smiselno, da omenjene dejavnosti ohranijo v okviru ministrstva pristojnega za gospodarstvo, in da se ne prenese na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ugotavljamo, da bo prenos gospodarske dimenzije na področju telekomunikacij in informacijske tehnologije na Ministrstvu za visoko šolstvo, preveč obremenil razvoj in uvajanje novih tehnoloških rešitev in inovacij. Ocenjujemo, da je primernejša ureditev po kateri se bo lahko dimenzija tehnološkega razvoja razvijala neobremenjeno in avtonomno pod okriljem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Gospodarsko dimenzijo pa bo še naprej usmerjalo in usklajevalo Ministrstvo za gospodarstvo. Predlagatelj zakona v obrazložitvi navaja, da so cilji zakona predvsem racionalizacija in transparentnost delovnih področij posameznih ministrstev, zmanjšanje stroškov ter uporabnikom prijaznejše delovanje državnih organov. Ugotavljamo, da so dejanski cilji ravno obratni, saj bo v primeru uveljavitve zakona prišlo do povečanja stroškov, zmanjšanja preglednosti delovanja ministrstev in za uporabnike manj prijazno delovanje državnih organov, ki omogočajo klientelizem.
Poleg tega proti prenosu področja izpod okrilja, gospodarskega podokrilja visokošolskega ministrstva govori tudi primerjalna ureditev o usmeritvi poštnih in telekomunikacijskih operaterjev v večini držav Evropske unije, kjer je moč najti precej primerov, ko je dejavnost pošte in elektronskih komunikacij umeščena pod ministrstvo za transport, pot ministrstvo za gospodarstvo ali pa pod posebno ministrstvo za pošto in telekomunikacije. Države s takšno ureditvijo so Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Španija, Švedska in Anglija. Poleg teh držav posebno ureditev najdemo tudi drugod v Evropi. Na primer v Albaniji, Hrvaški, Islandiji, Makedoniji, Norveški in Švici. Po našem mnenju ni razloga, da bi od te ustaljene evropske prakse odstopili. Zato še enkrat poudarjam in prosim svetnico in svetnike, da podprejo odložilni veto, da lahko še enkrat, da lahko Vlada še enkrat v miru premisli in ohrani komunikacije in pošte pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Slivšek. Predstavniki predlagatelja, želite besedo? Izvolite dr. Branko Lobnikar iz Ministrstva za javno upravo.

            MAG. BRANKO LOBNIKAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki! V imenu Vlade Republike Slovenije bom najprej predstavil kot predstavnik ministrstva, ki predlaga zakon, razloge zakaj se je Vlada Republike Slovenije odločila, da bo tako organizirala delo, kot je zapisano sedaj v sprejetem zakonu o državni ureditvi in potem bom prosil prof. Gerkeša(?), da me vsebinsko dopolni na tistem področju, kjer gre za vprašanje prenosa telekomunikacij, regulacije telekomunikacij in združitve z informacijsko družbo v tistem ministrstvu, kjer imamo v Republiki Sloveniji organizirano področje tehnologije, to je področje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Na začetku bi rad razjasnil razloge, ki so vodili Vlado, da sprejme zakon kot je bil sprejet v Državnem zboru. Gre za to, da je sprejeto načelo, da je v Evropski uniji združeno področje telekomunikacij in informacijske družbe, in sicer področje regulacij področja telekomunikacij in informacijske družbe v enem organu. Največkrat je to organ, ki upravlja področje tehnologije. V Sloveniji je to Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Naj na začetku odgovorim na očitek ali skrb državnega svetnika, da bo področje gospodarske dejavnosti preneseno na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To ni res. Ministrstvo za gospodarstvo je bilo in ostaja regulator gospodarske dejavnosti obeh dveh gospodarskih družb - Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije. In naj vas opozorim, da je Evropska komisija oktobra lansko leto poslala opomin Republiki Sloveniji, ker ima znotraj enega ministrstva združen regulatorni organ in upravljanje z gospodarsko dejavnostjo. Zaradi tega je takratni, in še sedaj, nadzornik, direktor APEC-a gospod Matjaž Janša rekel, da bodo zaradi nezdružljivosti teh funkcij odstopil kot nadzornik v Telekomu Republike Slovenije. Dejstvo je namreč, da področje elektronskih komunikacij predstavlja pravno in tudi tehnično podlago storitvam informacijske družbe. Zaradi tega je to področje v Evropski uniji združeno v enoten direktorat Information society and media in isto je področje OECD-ja Committee for information, computer and communication policy, združuje področje telekomunikacij in informacijske družbe znotraj enega. Tudi v Republiki Sloveniji je bilo področje telekomunikacij in informacijske družbe združeno najprej znotraj Centra Vlade za informatiko in kasneje znotraj Ministrstva za informacijsko družbo. Delitev tega področja med različna ministrstva se je izkazala kot neprimerna, tudi v odnosu upravljanja tega področja Republike Slovenije do Evropske unije, ker morata v tem trenutku dva državna sekretarja, z Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, poskušati dopovedati kolegom v Evropski uniji zakaj je to področje v Republiki Sloveniji ločeno. Področje je v Evropski uniji združeno tudi znotraj raziskovalnega programa Evropske unije, ki v tem trenutku obsega 7 milijard evrov denarja in se v tem trenutku črpa iz tako imenovanega oziroma iz sedmega okvirnega programa. Zaradi tega je združevanje področja regulacije telekomunikacij, skupaj z združevanjem področja informacijske družbe nujno, tudi zaradi tega, da lahko Vlada Republike Slovenije sodeluje z gospodarskimi subjekti pri pridobivanju teh sredstev. In glede na sprejete rebalanse proračunov v Republiki Sloveniji lahko ugotovimo, da je to področje telekomunikacij dobilo nekaj zaleta tudi pri organizaciji dela te vlade.
Gre za dejstvo, da si vlada poskuša organizirati delo tako, kot vlada verjame, da bo lahko uspešno in kompetentno opravljala svoje delo. To vlada izvaja na dva načina. Kadar gre za reorganizacije znotraj ministrstev je dovolj, da Vlada Republike Slovenije sama sprejme in spremeni uredbo, ki zagotavlja takšne in drugačne reorganizacije. Kadar pa gre za združevanja ali prenos različnih področij med ministrstvi pa pravni red v Republiki Sloveniji zahteva, da to naredi s pomočjo spremembe in dopolnitve Zakona o državni ureditvi. Zaradi tega je Vlada spremenila člene tega zakona tudi tako, da se področje uporabi oziroma prenosa področja učinkovite rabe energije prenese iz Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za gospodarstvo. Zaradi tega je Vlada morala spremeniti zakon, če želi uvajati procese alternativnega reševanja sporov in uvajati medijacije kot sodoben način reševanja sporov znotraj Ministrstva za pravosodje. Zaradi tega se je Vlada tudi odločila, da bo v tem zakonu, o katerem danes odločate, zelo natančno določila razmejitev na področje varne hrane in živil med Ministrstvom za kmetijstvom in Ministrstvom za zdravje. In to je tudi razlog zakaj je državni sekretar dr. Eržen danes prisoten.
Vlada Republike Slovenije na ta način pravzaprav zagotavlja temeljne pogoje za organizacije dela na tem področju. Verjamemo, da je sodoben pristop združevanja telekomunikacij in informacijske družbe na področju regulacije nujen za uspešno in učinkovito delo in tudi za črpanje evropskih sredstev na tem področju. Zaradi tega prosim državno svetnico in državne svetnike, da predlog odložilnega veta ne podprejo.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, dr. Lobnikar, za vašo obrazložitev. Poročevalec Komisije za državno ureditev je bil istočasno državni svetnik Jože Slivšek. Ali želite podati še kakšno dodatno obrazložitev? Izvolite. Če dovolite samo pojasnilo, z veseljem in po poslovniku vam bom dal besedo malo kasneje.

            JOŽE SLIVŠEK: Hvala za besedo. Komisija je obravnavala to tematiko. Tudi na naši komisiji je bil prisoten državni sekretar z identično razlago, kot je bila predstavljena sedaj. Na glasovanju je komisija z večino podprla glasovanje za veto.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega Slivšek. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, potem dajem besedo dr. Györkösu, državnemu sekretarju Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

            DR. JÓZSEF GYÖRKÖS: Spoštovani predsedujoči, gospod predsednik, gospa svetnica, svetniki. Zahvaljujem se besedo. Uvodoma mi dovolite, da korigiram napako, ki se je zgodila kolegu Lobnikarju. Seveda gospod Matjaž Janša ni direktor APEKA, ampak je direktor Direktorata za elektronske komunikacije na Ministrstvu za gospodarstvo. Dovolite mi, da uvodoma stopim 20 let nazaj oziroma 15 let nazaj v zgodovino, da sploh razjasnimo ta famozni pojem informacijske družbe. Na začetku 90-ih let se je pojavilo v okviru evropske komisije znamenito Bangemanovo poročilo. Bangeman je bil takrat komisar in je predvsem ugotovil, da Evropa zaostaja za nekaterimi drugimi deli sveta, predvsem je mislil na Združene države Amerike in na Japonsko. Zakaj? Zaradi okorelosti in inertnosti telekomov takratnih, ki so bili v monopolu, v državni lasti in niso spoznali novih storitev oziroma so se jim upirali. Nove storitve pa so bile vse tiste, ki so vezane na prenos podatkov in ne zgolj na prenos govora. In to znamenito Bangemanovo poročilo je prispevalo tudi k temu, da se je začelo združeno razmišljati o infrastrukturi in o storitvah, ki tečejo na tej infrastrukturi in da ti dve zadevi druga drugo poganjata in s takšnim namenom je tudi nastalo leta 2001 oziroma 2000, 2001 Ministrstvo za informacijsko družbo, ki je doseglo svojo razdružitev z novo vlado leta 2004, tako se je takrat vlada odločila. No in kaj se je zgodilo? Direktorat za informacijsko družbo je nastal na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se je ukvarjal predvsem s storitvami in se še danes ukvarja, po drugi strani pa je na Ministrstvu za gospodarstvo ostal segment oziroma bil postavljen segment, ki se je ukvarjal z elektronskimi komunikacijami. Morda še samo v pojasnitev, dovolite mi ta besedna zveza elektronske komunikacije nastaja in se uporablja kot nadomestek za telekomunikacije, sta pa obe besedi povsem enakovredni, tako da gre za malenkostne razlike slogovnega značaja bolj kot pa glede pomena. Ampak, bistveno je pa tisto kar sem rekel na začetku, obe smeri, torej storitve in infrastruktura ne moreta ena brez druge.
Dovolite mi, da polemiziram na kratko z obrazložitvijo, ki jo je podal spoštovani gospod Slivšek, in sicer navajali smo in oponira temu, da je organizacijska in kadrovska struktura obeh obstoječih direktoratov, torej direktorata za informacijsko družbo na MVZT in direktorata za elektronske komunikacije, da je pomanjkljiva, da so nejasno določene razmerja, naloge in pristojnosti med direktoratoma. To je dejstvo. Na obeh direktoratih, ki sta na različnih ministrstvih, se pojavljajo zelo sorodne naloge, recimo projekti kot so širokopasovna omrežja tudi v ruralne kraje in projekti kot so širitev novih storitev so sorodni in se povezujejo medsebojno in ta ločitev povzroča, verjemite mi, resne probleme s koordinacijo med obema ministrstvoma in poleg tega ima vsak direktorat nekatere svoje službe, ki jih bo mogoče racionalizirati in ne nazadnje sedaj imamo dva direktorja, imeli bomo v bodoče, v kolikor veto ne bo sprejet, enega direktorja direktorata, ki bo celotno področje obvladoval z ene točke in ustrezno vsebinsko kompetentno. Imeli bomo v bodoče, v kolikor veto ne bo sprejet, bomo imeli enega direktorja direktorata, ki bo celotno področje obvladoval z ene točke in seveda ustrezno vsebinsko kompetentno. Torej navedba, menimo, da je potrebno strogo ločevati med gospodarskimi dejavnostmi na področju elektronskih komunikacij in pošte ter tehnološkim razvojem na tem področju, s spodbujanjem širitve informacijskih tehnologij. S tem se strinjam, strinjam se predvsem s tistim, da je treba ločiti gospodarsko dejavnost in pa, je treba ločiti tisto kar pomeni regulacijo, kar pomeni usmerjanje, strateško usmerjanje in  z zakonodajo reguliranje določenega področja. Da, gospodarske družbe morajo delovati same. Tam, kjer ima država svoj delež, mora svoje pravice in zahteve uveljavljati na drugačen način, preko ustreznih organov in ne na ta način. Zaradi tega trdim, in to je pogosta pomota pri argumentaciji in nasprotovanju prenosov elektronskih komunikacij, je prav ta, da bo zdaj država vplivala oziroma ministrstvo vplivalo na gospodarsko družbo. To ni res. Organe, ki vplivajo na delovanje gospodarske družbe oziroma bolje rečeno, uveljavljajo interese države, so postavljeni drugače. Poznate sistem kadrovsko-akreditacijskih svetov, ki opravljajo svoje delo glede transparentnosti organov upravljanja.
Naslednja zadeva, s katero polemiziramo; ocenjujemo, torej je zapisano v tej obrazložitvi, da je primernejša ureditev po kateri se bodo lahko, dimenzija tehnološkega razvoja razvijala neobremenjeno in avtonomno. Poglejte, tudi v obrazložitvi predlagatelj se je prikradla ena napaka in sicer to je ta znamenita, ki je bila prisotna, zelo, tudi v Državnem zboru. Vsi govorimo o Ministrstvu za visoko šolstvo. Ministrstvo ima širši portfelj in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, te kategorije so zelo različne. Lahko bi rekli tudi za informacijsko družbo, ki je vsebovano v portfelju in zaradi tega bi tukaj sedaj navedel tisto, kar se mi zdi izjemno pomembno; zelo radi se primerjamo s sorodnimi ureditvami v Evropi. No, ampak ta primerjava v našem primeru, nekako ne zdrži. Zakaj? Zato, ker je zelo različna po vsej Evropi. In bodimo konkretni. Umeščenost informacije družbe in elektronskih komunikacij po posameznih področjih je takšna. Na področju tehnologije, torej ministrstva, ki pokrivajo tehnologijo, je uvrščeno v Avstriji, Danski, Nemčiji, Veliki Britaniji in tudi OECD uvršča tja, tam kjer je znanost. Danska OECD. Povsem samostojno. Belgija, Bolgarija, Madžarska, Luksemburg, Romunija in Avstrija, državni sekretar obstaja pri zvezni vladi za gospodarstvo, tako kot je tukaj sedaj pri nas, je t udi seveda v določenih državah: Češka, Estonija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Švedska. In promet tudi nekaj držav: Finska, Avstrija - Avstrija vidite, v dveh vlogah nastopa - Grčija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška. Torej ti podatki so povsem transparentni na spletnih straneh Evropske komisije in ponavljam, kaj je za njih značilno; to, da je ureditev raznolika, in da ni merilo sorodnost, v kateri državi je kam uvrščena ta dejavnost.
Vrnil bi se še k tistemu samo ob koncu moje predstavitve, kar je omenil tudi kolega Lobnikar. Evropska komisija je posebej opozorila Slovenijo leta 2005, 21. oktobra smo lahko prebrali tudi v medijih, opomin Evropske komisije je prišel, zaradi strukturnega neločevanja regulatornih in upravljavskih funkcij na področju elektronskih komunikacij. Takrat je bil namreč direktor direktorata za elektronske komunikacije tudi član nadzornega sveta Telekoma. To ne gre. Zaradi tega, ker izvaja ministrstvo oziroma direktorat nalogo regulatorja. Imamo povsem samostojen organ, to je APEK, Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Tako, da je sistem vzpostavljen. In zaradi tega apeliram na vas, da omogočite bolj učinkovito delo na področju informacijske družbe, ki je tudi na področju Evropske komisije združeno v enem direktoratu in sicer direktoratu za elektronske komunikacije in medije oziroma direktoratu za informacijsko družbo in medije. S tem apelom vas pozivam k temu, da omogočite učinkovito delo, da nadaljuje vlada svoje delo, tako kot si ga je začrtala in da bo to prispevalo k višanju razvojnih potencialov naše družbe. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaša pojasnila dr. Györkös. Sprašujem še državnega sekretarja dr. Eržena, če želi podati? Hvala lepa.
Odpiram razpravo. Spoštovani kolegi svetniki, želi kdo razpravljati o predlogu in podanih obrazložitvah? Kolega Mencinger, izvolite.

            PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Dober dan, spoštovani kolegi. Tukaj sem nekoliko v zadregi. Jaz se spomnim svoje čase, ko so ugotavljali, kako bi zdravili Blejsko jezero. In kadar sem prebral zadnji članek, me je vedno prepričal. Eden je trdil, da je treba vodo notri spuščati, drugi je trdil, da je treba vodo ven črpati. Približno toliko sem vedel tudi zdaj, kaj je bolj ali manj učinkovito. Ne morem se pa znebiti ene stvari. Mislim, da tega zakona oziroma tega veta ne bi vlagali in se za to sploh ne bi zmenili, če ne bi bilo Ultre. Tukaj se mi pa upira, da bi delali zakone po osebah. Že dopoldne smo imeli na komisiji nek zakon, ki je bil očiten zakon, ki bi se moral imenovati Kramarjev zakon. Država mora to reševati drugače. Če je minister nekaj narobe naredil, naj odstopi ali pa naj ga premier odstavi. Ne moremo pa zakonov delati po osebah, ne glede na to, da nič ni bilo v zakonu, če se nič ne sprenevedamo, moramo priznati, da se z njim ne bi ukvarjali, če ne bi bilo gospoda Golobiča in Ultre. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Mencinger. Besedo ima kolega Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Spominjam se, da je Komisija Državnega sveta za državno ureditev podprla v celoti Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi. To se je zgodilo preden se je zgodila Ultra. In danes je pa drugače, drugače zaradi tega, ker je ta ista komisija sprejela sklep, da podpira predlog za odložilni veto. Zakaj je torej na dlani, zaradi zgodbe o Ultri. Jaz bi povedal, da pravzaprav predlagatelja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni upravi ne razumem najbolje oziroma obrazložitve zakaj je sprememba potrebna, sprememba, ki je bila kot zakon že izglasovana potrebna. Morebiti tega ne razumem zato, ker imam premalo informacij, ker mogoče ne razumem zakaj je potrebno iz enega resorja v drugega to prenašati. Ampak, vendarle menim, da gre za pravico, in sicer pravico izvršilne veje oblasti, da sama funkcionalno ureja zadeve tako kot meni, da bodo najboljše tekle. Zaradi tega, ker je moje prepričanje takšno, veta ne bom podprl. Ne bom ga podprl zato, ker menim, da je to kar je povedal svetnik Mencinger popolnoma res. Že večkrat smo v tem svetu obravnavali zadeve, zakone, veta, ki so bila tako rekoč resnično pisana za eno osebo. Država Republika Slovenija mora, če želi biti in ostati pravna država se tovrstne prakse iznebiti. Prav nič se namreč ni spremenilo od prvega odločanja naše komisije v Državnem svetu in sicer Komisije za državno ureditev do današnjega dne glede vsebine zakona, pa vendar imamo dve različni odločitvi zaradi neke zgodbe, ki je samo zgodba, kjer za enkrat še ni nobenega suma o korupciji, ničesar takšnega se ni zgodilo, samo zgodba je spremenila mnenje enega od organov Državnega sveta. Zaradi tega, še enkrat apeliram: bodimo resni. Naše delo je takšno, ki ga javnost spremlja in ostanimo pravzaprav pri odločitvah, ki smo jih svojčas(?) že sprejeli, ne glede na to, da je morebiti v javnosti prepričanje drugačno, vendar pa po vsebini ni v ničem spremembe.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Jenčič.
Kolega Fras, izvolite.

            DARKO FRAS: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana kolegica, kolegi.
Pravzaprav sem pred težko odločitvijo in v bistvu razmišljam oziroma sem se odločil, da se verjetno ne bom opredelil do tega veta in bom povedal tudi zakaj.
Osebno sem prepričan, da vsebinsko ne gre za nobeno vprašanje. Direktorat je oblikovan. Jaz poznam delo direktorata, zdaj štiri leta - lahko ga ocenjujemo tako ali drugače in gre zgolj za selitev direktorata iz ene sfere v drugo sfero. Gre za razdelitev politične moči, oblasti in konec koncev usklajevanja nekih razmerij v koaliciji. Zame je zadeva kristalno jasna. Seveda iščemo takšne in drugačne argumente za te spremembe, ampak jaz želim bolj razpravljati in to, kar me skrbi pa je recimo vprašanje: Ali bo zaradi tega, ali bodo določeni projekti rabili dalj časa oziroma ali bo ogroženo izvajanje kakšni projektov? Recimo v lokalnih skupnostih že, recimo pol leta pričakujemo najavljeni razpis za izgradnjo širokopasovnega omrežja, podprtega za katero nameravamo črpati tudi 30 in nekaj milijonov evropskih sredstev in seveda razpisa ni in ni na spregled. In zdaj, recimo s selitvijo direktorata, sprašujem: Ali in koliko časa bo še treba? Recimo, en konkreten primer za to. Ali bo zdaj nov minister vzel ta razpis v roke, ga pogledal ali je njemu všeč. Ali je zdaj to problem. Recimo. Ali bo doživel kakšne spremembe vizavi prejšnjega in tako naprej.
Skratka, jaz sem prepričan, da gre pravzaprav zgolj za razdelitev politične moči, oblasti in razmerij v koaliciji, vsebina pa bolj izgovor in sredstvo za dosego tega cilja. Se pa strinjam s tistimi, ki menijo da je to v ingerenci vlade, ki je dobila zaupanje, in vladajoče koalicije in da je prav, da se uredi ta razmerja na način, kot se ji zdi najbolj racionalno in potrebno. Lahko pa bi to tudi napovedala.
V redu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Fras.
Želi še kdo razpravljati?
Kolega dr. Rus, izvoli.

            DR. ANDREJ RUS: Spoštovani prisotni! Mi smo velikokrat žrtve svojega lastnega uspeha. In eden od takih uspehov je bil Telekom. Telekom se je kar naenkrat iz državnega monopola prelevil v gospodarsko družbo in kot takšnega smo ga spoznali in smo ga začeli kot takšnega tudi regulirati. To se nam je zgodilo na področju gospodarstva in tam je nastal nek direktorat. Sedaj bom govoril o zgodovini nastajanja institucij, ki nastajajo organsko, ki ne nastajajo po dekretu s perspektive prihodnosti. Zaradi Telekoma je na gospodarskem resorju nastal organ, ki se ukvarja z elektronskimi komunikacijami. Na drugi strani je ta država bil dosti jasnovidna že v tistih mrašnačnih časih, spoznala vlogo Interneta in se je v okviru znanosti razvila računalniško omrežje ARNES. In ker sem bil tam na znanosti en projekt, ki dolgo časa traja, in še vedno živi in ga vsi zelo dobro poznate, je stalnica našega življenja. Marsikdo je svoj prvi E-mail dobil ravno preko njih. Dejansko so pognali tovrstno elektronsko omrežje in ga prestavili v slovensko sredino, so se mora s tem ukvarjati tudi na znanosti. No, sedaj pa smo odrasli in živimo sedaj že dlje časa, pet, šest let, govorimo o obdobju konvergence. In konvergenca, vam bodo kolegi, ki se bolj intenzivno ukvarjajo s tem področjem, te ločitve več ni, da imaš telefon, da imaš E-mail, sedaj imaš celotno storitev. Marsikdo od vas je naročen na Siol, kjer ima trojčka, nazadnje dobi notri še televizijo. Stvari se spreminjajo in temu mora slediti tudi organizacija  dela v državni upravi. Tisto kar je bilo logično pred 15, 18 leti postaja manj logično danes. Delamo korak naprej. Tehnologija je šla naprej, organizacija dela mora to spremljati. Tukaj vidim tudi tehnokratski in čisto normalen razvoj, ki ga ta vlada skuša enostavno ratificirati oziroma prepoznati v tem zakonu.
Gospoda Frasa nisem razumel glede prerazporejene politične moči. Namreč, minister Lahovnik iz Zaresa naj bi bil v političnem spopadu z ministrom Gregorjem. In tukaj naj bi se glavne politične dileme reševale in se trle politična kopja. Meni je to preveč abstraktno, čeprav po navadi razumem intrigo, po navadi razumem suptilnost politične boja. To pa presega mojo domišljijo. Je pa res, da smo v lokalnih skupnostih štiri leta zaman čakali za razpis za širokopasovne povezave. In niti do napovedi tega razpisa ni bilo, ker so bile prioritete prejšnje vlade seveda tako močno usmerjene nazaj v preteklost, da nihče ni mogel razmišljati o sedanjosti, ki je pomenila internet in širokopasovne povezave, kaj šele v prihodnosti. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Rus. Replika, izvolite kolega Fras.

            DARKO FRAS: Izkoriščam poslovniško možnost replike, ampak pravzaprav ni replika, ampak pojasnilo, ker sem bil izzvan, ker niste razumel. Sam ste omenil, da je bila težnja in želja po regulaciji Telekoma. To je to. Ne gre za spopad, gre za to, kdo bo nadziral podjetje Telekom, posredno. Tako, da jaz mislim, da sem bil dovolj jasen oziroma, da ste razumeli poanto.
Kar se pa tiče izgradnje širokopasovnih omrežij; je pa projekt začela že prejšnja vlada in nekaj projektov je že v teku. Res, da je kar nekaj težav, tudi pri tem, ampak vendarle, sedaj čakamo tudi ostale na drugi javni razpis. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras. Želi še kdo od državnih svetnikov razpravljati? Sicer bi predlagal, glede na to, da je bilo eksplicitno vprašanje, kaj bo z dinamiko realizacije razpisov za širokopasovni Interent, dr. Györkös, če želite pojasnilo, izvolite.

            DR. JOZSEF GYÖRKÖS: Hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje! Takole, prav dane, kot sem seznanjen, je Ministrstvo za gospodarstvo sprožilo postopek za razpis drugega dela projekta za širokopasovne komunikacije na ruralnih področjih. Res je, tako kot je gospod Fras rekel, da so bile v prvi terciji težave in te težave so tudi reševali, s tistimi ki so kompetentni za kohezijska sredstva in teh težav seveda ni bilo malo, ker je naš model za koriščenje teh sredstev precej zapleten. V celotni zadevi gre še tudi za zasebna javna partnerstva in razpis bo razpisan, torej še na Ministrstvu za gospodarstvo, prevzeli pa ga bomo, v kolikor nam bo to seveda dano, na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Mogoče glede regulacije Telekoma, samo še en kratek odgovor. Veste, regulativa na področju elektronskih komunikacij je tako evropska, da smo na vsako malenkostno odstopanje v tej regulativi izjemno hitro opozorjeni. Tako je opozorjen tudi regulator Apec, če gre karkoli drugače kot je zamišljeno v skupini evropski politiki. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog zahteve, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi, torej svetniki, ki bodo podprli zahtevo za veto, bodo glasovali z DA, državni svetniki, ki ne podpirajo zahteve za veto, bodo glasovali za NE. Ugotavljamo prisotnost! (33 prisotnih.)

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (15 članov.)
Ugotavljam, da predlaganega odložilnega veta Državni svet ni sprejel.
Zaključujem 11. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se vam zahvaljujem za sodelovanje in razpravo. Seja je zaključena ob 15.44. Hvala lepa.

            (Seja je bila zaključena 23. junija 2009 ob 15.44.)