Sklepi, sprejeti ob obravnavi problematike nakupov, lastninske pravice in posesti tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji

Državni svet Republike Slovenije je na 43. seji 25. 1. 2012, na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05- UPB1 in 95/09 - odl. US) in 67. ter 68. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09), ob obravnavi Problematike nakupov, lastninske pravice in posesti tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji, sprejel naslednje

S K L E P E:

1. Državni svet se je seznanil s Problematiko nakupov, lastninske pravice in posesti tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji.
2. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo lahko od 1. 5. 2004 državljani Evropske unije pridobivajo nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije brez posebnih omejitev na podlagi vseh pravnih temeljev pod enakimi pogoji, kot veljajo za naše državljane. Omejitev ni za državljane ZDA. Za države članice Evropskega gospodarskega prostora oz. EFTE, ki lahko pridobivajo nepremičnine v Sloveniji, ni posebnih omejitev, ki bi veljale samo za tujce. Od 21. 7. 2010 dalje, ko je Slovenija pristopila k Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj -  OECD, ni omejitev za državljane držav članic glede pridobitve nepremičnin v skladu z ratifikacijo konvencije s strani Slovenije.
   
   Republika Slovenija je postala polnopravna članica v širšem mednarodnem prostoru. Z vstopom v Evropsko unijo je bil prenesen tudi del suverenosti. Trdnost integracije je Republika Slovenija dolžna spoštovati tudi z zavezo in izpolnjevanjem fiskalnih pogojev in opozoril EU. Krizno obdobje je morebiti zato tudi ustrezno obdobje in priložnost za razmislek o krepitvi identitete in nediskriminatornih zaščitnih ukrepih.
3. Ustava Republike Slovenije v 68. členu določa, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira Državni zbor. Država sama odloči, da bo uporabljala ustavo kot orodje zaščite državljanov in države pred nadnacionalnimi institucijami, politikami in zakonodajo.
4. Državni svet poudarja, da problematika sega na področja urejanja politik, ki so v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Ministrstva za Finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo in drugih.
5. Ministrstvo za pravosodje je v skladu z zakonom o ugotavljanju vzajemnosti do 21. 11. 2011 izdalo 212 pozitivnih odločb o vzajemnosti hrvaškim in 17 odločb makedonskim državljanom. Zaradi nepovezanega sistema  ni moč ugotoviti, ali so bili pravni posli s strani strank realizirani – dejansko vpisani v pristojno zemljiško knjigo.
   
   Podatki Generalnega davčnega urada o nakupih nepremičnin tujih državljanov za obdobje od 1. 5. 2004 pa do 31. 8. 2011 kažejo, da je bilo 3.775 nakupov. Največji delež nakupov (32,8 %) je s strani državljanov Velike Britanije in sicer 1.239. Le-ti so največ kupovali na območju davčnega urada Murska Sobota (305), davčnega urada Nova Gorica (290) ter davčnega urada Kranj (271). Sledijo državljani Italije, in sicer 1.089 nakupov, kar predstavlja 28,8 % vseh nakupov nepremičnin. Največ je bilo nakupov na območju davčnega urada Koper (692) in davčnega urada Nova Gorica (179). Na tretjem mestu sledijo državljani Avstrije z nakupom 411 nepremičnin, kar predstavlja 10,5 % vseh nakupov. Avstrijski državljani so največ kupovali na območju davčnega urada Murska Sobota (164) in davčnega urada Maribor (80). Opazen je delež nakupov državljanov Nemčije (331 nepremičnin), kar predstavlja 8,7 % nakupov vseh nepremičnin. Nemški državljani so največ kupovali na območju davčnega urada Murska Sobota (74) in davčnega urada Koper (43). Po deležu nakupov si sledijo še: državljani Irske (100), državljani Francije (94), državljani ZDA (86), državljani Nizozemske (83), državljani Švedske (49), državljani Belgije (45), državljani Hrvaške (39), državljani Madžarske (26), Španije (17), Bolgarije (16), Kanade (15), Češke (13), Švice (13), Poljske (12), Slovaške (11), Finske (9), Cipra (8), Danske (8), Avstrije (7), Romunije (5), Norveške (5), Brazilije (4), Portugalske (4), Litve (3) in Moldavije (3). Po dva (2) sta bila s strani državljanov Estonije, Malte, Liechtensteina, Izraela, BIH, Makedonije, Rusije in Venezuele. Po 1 nakup je zabeležen s strani državljanov Latvije, Luksemburga, Kostarike, Islandije, Nove Zelandije, Egipta in Združenih arabskih emiratov.
6. Obstoječi podatki Ministrstva za pravosodje in Generalnega davčnega urada nakazujejo, da ne gre za upad interesa za nakup nepremičnin oz. da Republika Slovenija še vedno ostaja zanima za nakup nepremičnin s strani tujcev.
7. Državni svet ugotavlja, da so nove članice EU imele možnost zaprositi za podaljšanje obdobja, ko lahko omejijo dostop tujega kapitala na domače trge nepremičnin. Državni svet z obžalovanjem ugotavlja, da Republika Slovenija ni izkoristila te možnosti. S strani civilne iniciative je bila vložena peticija na Odbor za peticije v Bruslju.
8. Na podlagi podatkov Poročila medresorske delovne skupine je Vlada Republike Slovenije na 130. seji, 14. 4. 2011, ocenila, da lahko Republika Slovenija samostojno sprejme potrebne nediskriminatorne zaščitne ukrepe, za katere ne potrebuje soglasja Evropske komisije, in na tej podlagi določila zaščitne ukrepe.
9. Državni svet podpira prizadevanja Civilne iniciative Kras in Civilne iniciative za Primorsko za celovit pristop k ohranitvi kraškega področja, za zaščito skrajne poselitvene meje in ohranitev slovenskega življa. Istočasno poudarja, da bi kazalo nameniti celovito pozornost in sprejeti zaščitne ukrepe tako za Kras, Goričko, Belo Krajino, Koroško in druge ter jih z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine  ter ohranjanja identitete posebej varovati.
10. Državni svet ugotavlja, da je potrebno vzpostaviti celovit informacijski sistem, ki bi nudil popolno sliko o problematiki nakupov, lastninski pravici in posesti tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Dostopni podatki temeljijo na plačilu davka na promet nepremičnin stranke tujca, kar predstavlja del nakupov nepremičnin. Ni pa zbranih podatkov glede nakupa stanovanj, kjer tujci plačajo DDV. Zbir podatkov bi moral zajeti tudi primere, ko slovenski prodajalec proda nepremičnino tujcu in hkrati plača davek na promet z nepremičninami. Pomanjkljivi so podatki o nepremičninah v lasti tujcev, ki so lastniki pravnih oseb in jih uradne evidence ne evidentirajo. Realne podatke o vseh tujih lastnikih na ozemlju Republike Slovenije bi lahko pridobili le z analizo vpisov v zemljiško knjigo v povezavi s sodnim registrom, kjer so podatki o tujih lastnikih pravnih oseb.
11. Državni svet predlaga, da se morebiti v luči delovanja celovitega sistema in nedavno sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 87/11) in njegovi izdaji izvršilnih predpisov razmisli o ustanovitvi organa, ki bi na operativni ravni skrbel za evidentiranje in realizacijo prometa z nepremičninami do vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitve lastninske pravice. S tem bi zagotovili dostop in celovitost podatkov o nakupu, lastninski pravici in posesti tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji na enem mestu.
12. Državni svet predlaga novi Vladi Republike Slovenije, da oceni uresničevanje sklepov 130. seje z dne, 14. 4. 2011, sprejetih na podlagi poročila medresorske delovne skupine, ki se nanaša na zaščito in razvoj nepremičninskega trga na območju Krasa in na drugih relevantnih območjih, ter po potrebi predlaga nove rešitve in sklepe s terminsko zavezo za uresničevanje.
13. Krizne razmere tako v svetu kot v Sloveniji kažejo na potrebo, da se upoštevajo stališča državljanov. Tudi zato, da bi se bolje spopadli s krizo. Člani civilne iniciative poudarjajo zgledno sodelovanje z Državnim svetom, ki omogoča artikulacijo družbenih problemov (npr. leta 2008 je bil v Državnem svetu organiziran posvet Ohranitev kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa, 2010 posvet Čas je za spremembe v urejanju prostora, 2011 pa Slovenija in uveljavitev zaščitne klavzule na Primorskem) in možnost sodelovanja ter sooblikovanja možnih rešitev, zato civilna iniciativa zavrača tendence po ukinitvi Državnega sveta.
14. Državni svet poudarja, da je treba okrepiti odločno in pokončno držo naših predstavnikov v EU in drugih institucijah zunaj meja pri zastopanju in uveljavljanju stališč Republike Slovenije.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za pravosodje in Davčni upravi Republike Slovenije, da sklepe preučijo in nanje v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) odgovorijo.