|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 4. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
Seja je bila v torek, 29. aprila 2008.
Predsednik je pričel 4. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in na podlagi 51., 51 .a in 51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je pričela ob 15.35 in se zaključila ob 17.34 uri.
* * * Na sejo je bil vabljen:
- - - Seje so se udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija, dr. med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 28. 4. 2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 1. točki dnevnega reda: Kazenski zakonik (KZ-1) Državni zbor je zakon sprejel na 38. redni seji v četrtek, 24. aprila 2008, in je bil državni svetnici in svetnikom posredovan po elektronski pošti v petek, 25. aprila 2008. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je, v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto, podal državni svetnik, Mihael Jenčič. Poročilo Komisije za državno ureditev je podal njen predsednik Bogomir Vnučec. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje. Razpravljali so Borut Meh, Marijan Klemenc, Alojz Kovšca, Mihael Jenčič, prof.dr. Jože Mencinger. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje. Razpravljal je državni svetnik Boris Šuštaršič. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji, dne 29. 4. 2008, ob obravnavi Kazenskega zakonika, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 38. redni seji, dne 24. 4. 2008, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Kazenskem zakoniku (KZ-1). Obrazložitev: Vrednote svobode, varnosti in pravice so v sodobni družbi najvišje postavljene. Zato je oblikovanje in izvajanje pravnega reda v družbi, ki jih varuje, vselej predmet strokovnih, medijskih in političnih razprav. Vsakokratna oblast dokazuje, da se je v njenem obdobju stanje bistveno izboljšalo, opozicija pa opozarja na zlorabe in afere, ki nimajo sodnega epiloga. Za pozicijo in opozicijo je pravna država še posebej primerna tema pred volitvami. Predlogi za spremembo oziroma izboljšanje svobode, varnosti in pravic so koristni in legitimni, saj mora družba ves čas preverjati svoj odnos do kriminalitete, do politike pregona in do kaznovalne politike. Nevzdržno pa je, če v politično razgretem obdobju pred volitvami država spreminja dolgoročno pomembne sistemske kazenskopravne rešitve. Razprave okoli sprememb se v takih razmerah politizirajo, stvarni razlogi so nadomeščeni z ideološkimi opredelitvami, sredstva se mešajo s cilji, osebna nasprotovanja in zamere prevladujejo nad dejstvi in poklicnimi standardi. Tako zaznava sprejemanje novega kazenskega zakonika pravna stroka, kar je v svojem prispevku v rubriki Pogledi v dnevniku Večer dne 15. 4. 2008 zapisal Vrhovni državni tožilec in pravniški publicist Hinko Jenull. Na enak način je sprejetje Kazenskega zakonika ocenila tudi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je problematiko obravnavala v začetku meseca aprila 2008. Pravna stroka ocenjuje, da gre za reformo pravosodja, saj s številnimi spremembami temeljnih predpisov posegamo v vrednote, varnost in pravice državljanov v svobodni družbi. Ta reforma pa ni bila napovedana s strani koalicije, o njej ni bilo strokovne razprave in zaradi tega tudi ne konsenza med stroko, ki so izvajalci oziroma bodo izvajalci na novo sprejetih predpisov in predlagatelji obsežnih sprememb: Našteti predpisi so bili ali pa (tako se je bati) bodo sprejeti brez analize razmer in usklajevanja rešitev med majhno skupino, ki jo je za spremembe pooblastil predlagatelj in strokovno javnostjo oz. prakso. Na prav enak način razmišlja tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je svojo zaskrbljenost izrazil pred sejo Državnega zbora, na kateri je bil Kazenski zakonik (KZ-1) kasneje kljub resnim pomislekom vseeno sprejet. Statistika neizprosno ugotavlja, da se slovensko pravosodje še vedno duši v zaostankih, torej da ima veliko nerešenih zadev. Sprememba tovrstne zakonodaje, kakršna je Kazenski zakonik, pa bo po oceni praktikov zaostanke še povečala, saj izvajalci niso strokovno pripravljeni na tako velike in korenite spremembe, ki jih bodo pri svojem delu morali vsakodnevno upoštevati, ni izoblikovana sodna praksa glede spremenjenih oziroma novo uvedenih institutov v Kazenskem zakoniku, ni sodne prakse glede postopka, ki jih novo predlagani zakoni zahtevajo oziroma predpisujejo. Takšna zaskrbljenost je utemeljena tudi iz razloga, ker do jeseni 2007 nihče od praktikov v pravosodju ni vedel, da bi naj bil doslej veljavni Kazenski zakonik slab, ideološko, teoretično in tudi v praksi neustrezen Kazenski zakonik, ki ga je nujno potrebno zamenjati za novega. Da tega ni vedel oziroma ni mogel vedeti nihče iz prakse, potrjujejo tudi številne obsodilne sodbe in prenapolnjeni slovenski zapori. Predlagatelj utemeljuje potrebo po sprejetju novega Kazenskega zakonika (KZ-1) zato:
Nobena od navedenih potreb ni utemeljena oziroma izkazana. Doslej veljavni Kazenski zakonik (KZ) je bil prilagojen preobrazbi Republike Slovenije in se je vse doslej lahko neovirano uporabljal. Trditev, da doslej veljavni Kazenski zakonik (KZ) ni integriran v pravni sistem RS, ni z ničemer utemeljena in tožilci, sodniki, odvetniki v kazenskem postopku pa tudi policija, doslej pri uporabi niso naleteli na dvome o tem, ali je Kazenski zakonik (KZ) integriran v obstoječ pravni sistem ali ne. Tudi očitek, da veljavni Kazenski zakonik (KZ) ne zagotavlja načela zakonitosti, ne drži. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v tej zvezi ugotavljalo usklajenost z pravnim redom že večkrat, doslej pa še nikoli ni ugotovilo, da bi bila podana kakšna nezakonitost ali neustavnost. Tudi argument, da EU zahteva poglobitev usklajenosti kazenskopravne ureditve v RS, ne drži. Zato ni razloga, da se v novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) črta določba o dejanju majhnega pomena, da se zastaralni roki podaljšujejo za 2 krat, da se uvaja dosmrtni zapor, kar vse po oceni Odvetniške zbornice ne predstavlja poglobitev usklajenosti kazensko pravne ureditve s tisto v EU, temveč predstavlja poglabljanje represivne smeri v državi. Gre za negativno težnjo sodobne kriminalne politike in poziv k previdnosti pri sprejemanju tovrstnih odločitev vsekakor ni odveč. Morebitni argument, da novo sprejeti kazenski zakonik usklajuje našo kazensko zakonodajo z Rimskim statutom in sklicevanje na Rimski statut prav tako nima osnove v sami določbi 80. člena tega statuta, ki izrecno določa, da sistem sankcij v statutu v ničemer ne vpliva na notranje pravo držav članic. Sprejem Kazenskega zakonika (KZ-1) predstavlja bistveno povečevanje represije, zato priznani profesor kazenskega prava dr. Ljubo Bavcon iz PF v Ljubljani ponavlja ob sprejemu zakonika Jeffersonovo opozorilo, da bodo s sprejemom izgubili oboje, svobodo in varnost tisti, ki se ne bodo pravočasno uprli omejevanju svobode v imenu varnosti. Glede na navedeno Državni svet ugotavlja, da je Kazenski zakonik (KZ-1) sprejet brez soglasja pravne stroke, tako tožilcev, sodnikov in odvetnikov, ter drugih strokovnjakov iz področja pravosodja. Prav tako Državni svet ugotavlja, da tudi ni izkazano, da bi k tako obsežnim spremembam kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost. Državni svet meni, da predstavlja sprejeti zakon usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer, kar pomeni, da zakon kaže na neodgovornost predlagatelja in poslancev Državnega zbora, da za enega temeljnih zakonov, za ustavo najpomembnejšim predpisom, ki določa varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne poišče konsenza med predlogom in strokovno javnostjo, ki bo morala zakon uporabljati in konsenza med predlogom in državljani in državljankami, na katerega bo zakon neposredno vplival. Po mnenju Državnega sveta zakon kaže na neodgovornost, da se tako pomemben zakon sprejema z očitnim hitenjem, neupoštevanjem pomislekov strokovnjakov v predvolilnem obdobju, zlasti zato, ker za tako pospešeno sprejemanje ni utemeljene potrebe in razlogov. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Mihael Jenčič. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 11 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala). K 2. točki dnevnega reda: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B) Državni zbor je zakon sprejel na 38. redni seji v četrtek, 24. aprila 2008, in je bil državni svetnici in svetnikom posredovan po elektronski pošti v petek, 25. aprila 2008. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli na klop. Obrazložitev je, v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto, podal državni svetnik, Mihael Jenčič. Poročilo Komisije za državno ureditev je podal njen predsednik Bogomir Vnučec. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje. Razpravljala sta Mihael Jenčič in Boris Popovič. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje. Repliko je podlal državni svetnik Mihael Jenčič. Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji, dne 29. 4. 2008, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 38. redni seji, dne 24. 4. 2008, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel
Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-B). Obrazložitev: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu sodi v reformno zakonodajo pravosodnega sistema. Ustava RS v 137. členu opredeljuje odvetništvo kot del pravosodja, kot samostojno in neodvisno službo, ki jo ureja zakon. Odvetništvo kot ustavno kategorije opredeljujejo trije temeljni poudarki: Glede na navedeno ima odvetništvo v državi posebno vlogo in pomen, vloga odvetnika je pomembna zlasti v okviru izvrševanja sodne oblasti kot protiutež državnim posegom v človekove pravice in temeljne svoboščine v represivnih postopkih, na drugih pravnih področjih pa nudenje pravne pomoči državljanom in državljankam. Odvetništvo je torej samostojna in neodvisna zasebnopravna služba, za razliko od notariata, ki je javnopravna. Zakonsko urejanje odvetništva je namenjeno prav temu, da se s konkretizacijo te službe uredijo vsa potrebna vprašanja v zvezi z obstojem in delovanjem službe v okviru, ki je predviden z določbo 137. člena Ustave. Zakonsko mora biti torej odvetništvo urejeno kot samostojna in neodvisna služba, ki bo delovala kot del pravosodja. Z novo sprejetim zakonom država odvetništvu jemlje del samostojnosti. Zlasti mu omejuje gospodarsko svobodo in pridobivanje dohodka oziroma pridobivanje sredstev za delovanje, jemlje pa mu tudi svobodo pri vodenju disciplinskih postopkov. Samo ekonomsko neodvisen odvetnik je neodvisen pri svojem delu, s sprejeto spremembo zakona pa se ta neodvisnost krči pod razumno mejo in predstavlja zakonski poskus podreditve odvetnikove samostojnosti izvršilni oblasti. Enak cilj zasleduje tako predlagatelj spremenjenega odvetniškega zakona kot Državni zbor s poseganjem v pristojnost odločanja o disciplinski odgovornosti odvetnikov, ki gre tako daleč, da bo lahko po določbah novega zakona mogoče neposlušnega odvetnika disciplinirati tako, da bo izbrisan iz imenika odvetnikov, kar ima za posledico izgubo pravice opravljanja odvetniške dejavnosti. Sprejeti zakon pa je tudi v nasprotju s pravnim redom EU. O državnih posegih v ekonomsko neodvisnost odvetništva je že v preteklosti odločalo Sodišče evropskih skupnosti v Luksemburgu. V primeru Manuele Arduino C 35/99 je sodišče evropskih skupnosti zaključilo, da so avtoritativni posegi v ekonomsko neodvisnost (določanje tarife, plačila za odvetniško delo) odvetništva s strani državne oblasti nedopustni, v kolikor odvetniška organizacija nima možnosti soodločati o določitvi cen. Takšni državni posegi so v imenu javnega interesa pogojno dopustni le v primeru, da ima odvetniško združenje pri določitvi cene pomembno vlogo in vpliv, ter da se cena odvetniške storitve določi z njihovim pristankom. Podobno tudi sodba istega sodišča v zadevi Autotransporti Librandi C 38/97. Z novim zakonom si je država v celoti brez kakršnegakoli sodelovanja stanovske organizacije vzela pravico, da sama avtonomno po lastnem preudarku določi vrednost storitve, čeprav odvetniki opravljajo svoje delo tudi na prostem trgu v konkurenčnem okolju z drugimi gospodarskim subjekti, to vrednost storitve pa še nepravilno šteje kot "odvetniško nagrado". Grob poseg brez razumne utemeljitve v neodvisnost predstavlja tudi ureditev disciplinskih zadev, ki v dobršni meri jemlje pristojnost odvetniške stanovske organizacije pri odločanju o disciplinskih kršitvah in sankcijah. Z novo sprejeto ureditvijo tako izvršilna oblast lahko kontrolira in izreče sankcijo odvetnikom, kar je vnovični napad na samostojnost in neodvisnost odvetništva. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-34/95 zavzelo stališče, da ministrstvo za pravosodje ne more biti organ, ki bi na primer izpolnjeval naloge varovanja samostojnosti in neodvisnosti odvetništva. Ministrstvo je v imenu države lahko organ, ki sme oziroma mora izpolnjevati le naloge nadzora nad višino odvetniških storitev, kakovostjo in dostopnostjo teh storitev, vendar pa mora to nalogo izvajati tako, da bo zakonska ureditev tarife zagotavljala samostojnost in neodvisnost Odvetniške zbornice Slovenije pri določanju odvetniških storitev, mora pa tudi izvrševati nadzor nad cenovnimi ekscesi. S sprejetim zakonom je predlagatelj ravnal povsem drugače in v celoti v svoje roke prevzel določanje cene za opravljeno storitev na trgu, kar mu ni dopuščeno z Ustavo Republike Slovenije in kar je v nasprotju s konkurenčnim pravom Evropske unije. Glede na navedeno Državni svet ugotavlja, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu:
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Mihael Jenčič. Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 9 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržal). Predsednik je zaključil 4. izredno sejo Državnega sveta ter se državni svetnici in svetnikom in vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
4. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije |