Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1)

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji 9. 6. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04),  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1) - druga obravnava

Državni svet podpira dopolnjen predlog zakona.

Državni svet je bil seznanjen, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na 50. seji, dne 26. 5. 2010, podprla Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku ter oblikovala mnenje, ki je bilo posredovano Odboru Državnega zbora za okolje in prostor, ki je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Dopolnjen predlog zakona o Triglavskem narodnem parku.

Iz poročila Odbora Državnega zbora za okolje in prostor k Predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku je razvidno, da se je navedeno matično delovno telo Državnega zbora seznanilo z mnenjem Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 5. 2010 ter pri pripravi dopolnjenega predloga zakona upoštevalo konkretne pripombe k 13., 19., 62 in 63. členu predloga zakona, da se na območju Triglavskega narodnega parka in njegovem vplivnem območju, prepove in opredeli kot hujši prekršek, poleg sproščanja in uporabe gensko spremenjenih organizmov, tudi delo z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem prostoru.

Državni svet ugotavlja, da je bila, v skladu s 55. členom Zakona o ohranjanju narave, opravljena javna obravnava o vsebini predloga zakona na območju lokalnih skupnostih, v katerih so predvidena zavarovana območja. Do splošnih in konkretnih pripomb občin, nevladnih organizacij, strokovne in druge zainteresirane javnosti, podjetij in posameznikov, so predsednica Odbora DZ za okolje in prostor, Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod za varstvo narave in Javni zavod Triglavski narodni park pripravili strokovna stališča s podrobno obrazložitvijo, iz katere izhaja, da so si pripombe v mnogih delih zakona diametralno nasprotujoče. Državni svet se strinja z oceno predlagatelja, da tudi po nekajletnem usklajevanju ni možno doseči visoke stopnje družbenega konsenza o predlaganih rešitvah, ki predstavljajo kompromis med varstvenimi zahtevami in zahtevami občin ter pričakovanji lokalnih prebivalcev po dopuščenem trajnostnem razvoju v narodnem parku. V zvezi s predlogom nevladnih organizacij, da se predlog zakona umakne iz zakonodajnega postopka, Državni svet meni, da ni pričakovati, da bi kdajkoli uspeli pripraviti zakonske rešitve, ki bi bile po volji vseh zainteresiranih subjektov. 

V Koaliciji nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka in Alpe Adria Green Slovenija opozarjajo, da predlog zakona ne upošteva smernic Mednarodne zveze za ohranjanje narave (v nadaljevanju: IUCN) zavarovanih območij kategorije II, saj se v prvem varstvenem območju predlaga le 37,5 % območja parka, čeprav bi moralo biti po mednarodnih kriterijih v tem varstvenem območju najmanj 75 % območja parka. Po njihovem mnenju bi morali na  75 % območju parka določiti stroga varstvena merila, medtem ko bi se preostali del  narodnega parka namenilo ljudem in uresničevanju razvojnih ciljev.

Državni svet ugotavlja, da je po mnenju predlagatelja zakona razdelitev osrednjega območja narodnega parka na prvo in drugo varstveno območje, ki skupaj tvorita cca 74, 5 % območja parka, primerljiva z mednarodno kategorizacijo za narodni park in v skladu z nacionalno zakonodajo. V drugem varstvenem naj bi bila dopuščena tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami, pri čemer je cilj tega območja ohraniti oziroma izboljšati stanje narave ter preprečiti vnos novih obremenjujočih dejavnosti ter postopno doseganje upravljavskih ciljev II. kategorije UICN, katere bo spremljal upravljavec narodnega parka. Državni svet tudi ugotavlja, da predlagatelj izhaja iz izhodiščnega stanja in predlaga uzakonitev dejanskega stanja v naravi in preprečitev poslabšanja stanja ob možnosti za postopno celovito doseganje ciljev za II. kategorijo UICN ter sledi cilju, da se ohrani prostor z vsemi danostmi ob upoštevanju trajnostnega razvoja in obstoju lokalnega prebivalstva. Državni svet se strinja s predlagateljem zakona, da conacija ne pomeni samo določitve meje, ampak je delitev območja narodnega parka več kot to.

Javni zavod Triglavski narodni park podpira čimprejšnji sprejem zakona, ki bo sedanje stanje varstvenega režima izboljšal, z novim instrumentom pravil ravnanj pa bo lokalno prebivalstvo dobilo nove možnosti za trajnostni razvoj. Državni svet podpira vsebino razvojnih usmeritev v narodnem parku, ki so namenjena podpori razvojnim projektom, investicijam in dejavnostim, ki so v skladu s cilji narodnega parka, še posebej pa prednostno dodeljevanje spodbud in tudi v večjem obsegu (npr. v primeru naravnih nesreč) za navedene aktivnosti parkovnim lokalnim skupnostim in prebivalcem narodnega parka.

Državni svet podpira predlagano spremembo sedanje meje osrednjega območja, da se iz njega izvzema območja naselij in njihova zaledna območja, s čimer se daje možnost razvoja določenih dejavnosti v narodnem parku in s tem omogoča lokalnim prebivalcem preživetje.

V zvezi z določbo petega odstavka 36. člena dopolnjenega predloga zakona, ki določa sedež javnega zavoda, Državni svet predlaga ponovno preučitev predloga, da je sedež javnega zavoda na območju parkovne lokalne skupnosti z največ prebivalci v narodnem parku.  

Na podlagi določbe 40. člena predloga zakona morajo parkovne lokalne skupnosti, v katerih so vzpostavljeni ožji deli občine, ustanoviti posebno posvetovalno telo člana sveta zavoda z njihovega območja, ožji deli parkovne občine pa se morajo  strinjati s predlaganim kandidatom za člana sveta zavoda. Državni svet ugotavlja, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj opozorila, da je taka rešitev vprašljiva, saj velja obvezna ustanovitev posvetovalnega telesa člana sveta zavoda le za tiste parkovne lokalne skupnosti, ki imajo na svojih območjih vzpostavljene ožje dele občin, poleg tega je lahko v praksi zelo problematična določba, da morajo z imenovanjem predstavnika soglašati vsi ožji deli lokalne skupnosti. Državni svet tudi ugotavlja, da na matičnem delovnem telesu Državnega zbora vsebina 40. člena ni bila spremenjena in zato te določbe, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, v nadaljnji obravnavi ni mogoče spreminjati ali dopolnjevati.

Državni svet pričakuje, da se bo zaradi uresničevanja zastavljenih ciljev izvajal učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona, pri čemer predstavljajo predvidene sankcije za nespoštovanje zakonskih določb le enega od mehanizmov za zagotavljanje varstva narave in ohranitev vseh naravovarstvenih kvalitet območja edinega slovenskega narodnega parka. Prav tako Državni svet pričakuje, da bodo pristojni organi sistematično spremljali učinke in posledice sprejete zakonodaje v smislu ohranjanja naravnega bogastva in sonaravnega trajnostnega razvoja in po potrebi predlagali ustrezne spremembe ali dopolnitve zakonodaje.