Predlog za sprejem avtentične razlage besedila 33. člena zakona o vrtcih

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, obravnaval predlog državnega svetnika Marjana Maučeca za avtentično razlago besedila 33. člena zakona o vrtcih in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

Na podlagi 149. člena poslovnika državnega zbora državni svet predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago besedila 33. člena zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo).

PREDLOG ZA SPREJEM AVTENTIČNE RAZLAGE 33. ČLENA ZAKONA O VRTCIH

1. NASLOV ZAKONA

Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo)

2. NAVEDBA ČLENA, ZA KATEREGA SE PREDLAGA AVTENTIČNA RAZLAGA

Besedilo 33. člena zakona o vrtcih se glasi:

33. člen

(izvršilni predpis)

Lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

3. RAZLOGI ZA AVTENTIČNO RAZLAGO

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 110/05 z dne 9. 12. 2005 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je začel veljati 10. 12. 2005. Uveljavitev sprememb in dopolnitev pravilnika je prizadela samostojne podjetnike in kmete, ki imajo v vrtce vpisane otroke, zaradi uvrstitve v višji plačilni razred in posledično povečanja plačil za programe v vrtcih, v nekaterih primerih v najvišji plačilni razred, brez upoštevanja predpisov, ki določajo ugotavljanje osnove za plačevanje obveznosti za podjetnike in kmete, da je zavarovalna osnova za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, osnova za plačevanje prispevkov za socialno varnost, v katero se na podlagi prvega odstavka 209. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 104/05-UPB3) uvrstijo glede na doseženi dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

DODATNA OBRAZLOŽITEV ZA KMETE:

Starši, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so zavezanci za plačilo katastrskega dohodka (KD), so v letošnjem letu prejeli nove odločbe o višini plačila za program vrtca, s katerimi jim je naloženo neprimerno višje plačilo prispevka kot v preteklem letu.

Pravilnik o plačilih za programe v vrtcih v dodanem 4.a členu neenakopravno z ostalimi zaposlenimi razvršča tiste starše, ki se jim ugotavlja dohodek na osnovi višine katastrskega dohodka, v višje plačilne razrede in sploh ni pomembno, kakšna je višina mesečnega dohodka na družinskega člana. Takšno ugotavljanje dohodka je povsem neutemeljeno in krivično.

Za ugotavljanje dejanskega dohodka se za socialne transfere katastrski dohodek množi s faktorjem (za letošnje leto znaša 2,7), ki ga po posebni metodologiji določi delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za finance, Statističnega urada RS, Geodetske uprave RS, Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Državni svet meni, da je le na ta način ugotovljeni dohodek lahko merilo.

Državni svet domneva, da predlagatelji 4.a člena ne vedo, kaj pomeni KD v višini 100.000 SIT letno - pomnoženo z letošnjim faktorjem je to 270.000 SIT na leto. Če vzamemo za primer le tričlansko družino, je to 7.500 SIT na mesec na osebo! Naše kmečke družine pa so mnogo številčnejše, torej je tudi dohodek na družinskega člana toliko nižji.

DODATNA OBRAZLOŽITEV ZA PODJETNIKE:

V spremenjenem šestem odstavku 4. člena pravilnika je določeno, da se kot dohodek iz dejavnosti šteje dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od odhodka iz dejavnosti brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Državni svet meni, da navedena določba ne odraža pravilno višine doseženega dohodka iz dejavnosti. Zavarovalna osnova je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, osnova za plačevanje prispevkov za socialno varnost, v katero se na podlagi prvega odstavka 209. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 104/05 -UPB3) uvrstijo glede na doseženi dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

Zasebniki so se uvrstili v ustrezno zavarovalno osnovo na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katerega se nanaša davek iz dejavnosti, po novem pa se uvrstijo v zavarovalno osnovo na podlagi podatkov iz zadnjega oddanega davčnega obračuna. Iz odmernih odločb kot tudi iz davčnega obračuna zavarovalna osnova ni razvidna, saj se le-ta v poslovnih knjigah nikjer ne evidentira, evidentirajo pa se prispevki za socialno varnost.

Zavarovalna osnova, od katere plačuje zasebnik prispevke za socialno varnost se torej določi glede na višino doseženega dobička in jo za potrebe ugotavljanja višine dohodka iz dejavnosti ne moremo še enkrat prištevati doseženemu dobičku. Zavarovalna osnova je v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena za posamezni mesec, iz besedila spremenjenega 4. člena pravilnika pa tudi ne izhaja način izračuna zavarovalne osnove, ki se prišteje ugotovljenemu dobičku iz odmerne odločbe.

Državni svet predlaga, da se za potrebe ugotavljanja dohodka iz dejavnosti za namene uvrščanja v plačilne razrede za ta dohodek šteje dobiček, ugotovljen na podlagi odmerne odločbe oziroma davčnega obračuna, brez upoštevanja obračunanih prispevkov za obvezno zavarovanje, povečanj in znižanj davčne osnove ter davčnih olajšav.

Povečanje plačil za programe v vrtcih za izkazane prihodke na osnovi novega 4.a člena pravilnika je neustrezno, saj samo prihodki niso pokazatelj ekonomske moči podjetnika. Edini pokazatelj ekonomske moči podjetnika, ki je tudi podlaga za odmero vseh njegovih pravic oziroma obveznosti, je podjetnikov dobiček.

S spremembo pravilnika je tako v nasprotju z neustreznimi drugimi zakoni minister presegel pristojnosti, določene v 3. členu zakona o vrtcih in s tem pravilnik ni v skladu z zakonom o vrtcih.

Zakon o vrtcih v 33. členu določa, da lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo, s čimer pa zakonodajalec ni mislil, da to določa minister mimo predpisov, ki določajo ugotavljanje dohodka. Ugotavljanje dohodka za samozaposlene in kmete določajo predpisi, ki urejajo poslovanje v kmetijstvu in podjetništvu ter davčna zakonodaja.

Zavezanci za plačilo prispevkov za programe v vrtcih so po naši zakonodaji starši in nikakor ne podjetje ali kmetija, pa čeprav gre tu za samozaposlene, ki si plače ne izplačujejo. Zato je za njih določen način ugotavljanja dohodka po 209. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Zato se mora tudi za starše, ki pridobivajo dohodek kot zaposleni v samostojnem podjetju ali na kmetiji, le-ta deliti na družinskega člana, kot se deli dohodek, ki ga starši pridobivajo kot zaposleni drugje.

4. PREDLOG BESEDILA AVTENTIČNE RAZLAGE

33. člen zakona o vrtcih se razume tako, da minister, pristojen za predšolsko vzgojo, lestvico, prejemke, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana, in premoženje, ki se upoštevajo za določitev plačila, način njihovega ugotavljanja ter način in postopek uveljavljanja znižanega plačila določi v skladu s predpisi, ki določajo ugotavljanje prejemkov, ki se vštevajo v dohodek na družinskega člana.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec.