Mnenje k predlogu zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 48. seji, dne 8. 11. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) - druga obravnava

Državni svet se je seznanil s predlogom zakona, ki ureja obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno - zasebnega partnerstva in ga podprl. Namen predloga zakona je predvsem omogočiti in pospešiti zasebna vlaganja v javne projekte ter javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so delno ali v celoti v javnem interesu. Sistemski zakon, ki se uvaja na tem področju sodelovanja med javnimi organi in poslovnim svetom zasleduje cilje, ki bodo omogočili vlaganje zasebnega sektorja v javni sektor, preglednejše upravljanje, vzpostavitev, prenovo, vzdrževanje infrastrukture oziroma izvajanje javnih storitev za katere je značilno dolgoročno poslovanje, v katerem si partnerja glede na obliko javno zasebnega partnerstva delita tveganje in učinke poslovanja. 

Predlog zakona predvideva dve obliki sodelovanja javno zasebnih partnerjev, prvo je pogodbeno partnerstvo v okviru katerega imamo lahko koncesijsko razmerje ali pa javno naročniško razmerje. Druga oblika sodelovanja je statusno partnerstvo, kjer lahko javni in zasebni partner ustanovita skupno podjetje, ki ima lahko obliko družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali evropske delniške družbe, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.

Državni svet meni, da predlog zakona o javno zasebnem partnerstvu pomeni pomemben premik na področju sodelovanja pri projektih, ki niso visoko donosni. Vzajemno sodelovanje med javnimi in zasebnimi partnerji je v dosedanji praksi lokalnih skupnosti temeljilo predvsem na podeljevanju koncesij pri vlaganju v infrastrukturo (ceste, železnice, vodovode, odlagališča odpadkov in drugo), pri čemer državni svet opozarja, da bi bilo potrebno dodelati predlog zakona v delu, ki zadeva nadzor nad temi vložki ter delitev ustvarjenega prostega denarnega toka, saj brez natančno določenih kriterijev pri vlaganjih ter udeležbi pri rezultatih teh vlaganj, zakon nima možnosti, da zaživi v praksi.

Državni svet opozarja na pomanjkljivost zakonskih določil pri ureditvi sklepanja javno-zasebnega partnerstva na področju družbenih dejavnosti. Tu gre za celo vrsto tako imenovanih neprofitnih dejavnosti, kot so zdravstvo, sociala, šolstvo, kultura, šport in druga, ki jih je imela Republika Slovenija kot socialna država doslej zelo dobro urejeno pod okriljem države. Z uvajanjem koncesij in privatnim zasebnim delom, pa se pojavlja problem dostopnosti do storitev v teh dejavnostih prav tistim državljanom, ki jih ne morejo plačati. Ta problematika se bo v prihodnje samo še stopnjevala.

Državni svet zato predlaga, da se predlog zakona dopolni in omogoči nevladnim organizacijam in zasebnim subjektom, da bodo lahko pravno varno vstopali v javno-zasebno partnerstvo, ki bo neprofitno in ne bo temeljijo na dobičku. To javno-zasebno partnerstvo naj sloni na dolgoletnih izkušnjah številnih neprofitnih organizacij, ki naj jih predlog zakona definira ter opredeli njihove dejavnosti ter tako pospeši razvoj neprofitnega zasebnega sektorja po zgledu številnih evropskih držav. 

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Kampuš.