Mnenje k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) - prva obravnava

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) - prva obravnava

Državni svet je obravnaval predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki bo nadomestil zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in spremembe). Slednji je bil v času veljavnosti petnajstkrat (15) spremenjen ali dopolnjen. Zakon o prekrških zoper javni red in mir je eden izmed najstarejših predpisov, saj je bil objavljen leta 1974.

Državni svet predlog zakona o varstvu javnega reda in miru podpira.

Državni svet poudarja, da je področje javnega reda in miru eno najbolj problematičnih z vidika temeljnih svoboščin vsakega človeka. V predlog zakona je vnešen nov prekršek nedovoljenega ponujanja spolnih uslug (11. člen), medtem ko je na drugi strani vnešen tudi prekršek beračenja in prenočevanja na javnem kraju (9. in 10. člen), kar ne pozna večina evropskih držav. Kaznovanje beračev zaradi spanja ni humano in predstavlja pomanjkanje posluha za življenje, ki ga živimo. Če država nekaj prepove, mora nato tudi zagotoviti prostor, kjer bo to (spanje) dovoljeno. Problematičen je tudi drugi odstavek 12. člena predloga zakona, ki kaznuje nošenje, razkazuje ali uporabo dekorativnega orožja, imitacij orožja ali orožja, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje, klanje živali ali druge predmete na javnem kraju, ki so po videzu podobni orožju, predvsem v času pusta, medtem ko je nedoločen pravni pojem vznemirjenja ali občutka ogroženosti pravni standard, odvisen od konkretnega primera, udeleženih ljudi in okoliščin.

Državni svet opozarja na pomanjkanje prekrška pisanja po objektih in vandalizma, ki bi se nanašala na zasebne objekte in infrastrukturo in ne le na objekte na javno dostopnih krajih in objektih objekti gospodarske javne infrastrukture. Država bo tako zaščitila svoje premoženje, varnost državljanov za njihovo premoženje pa bo prepustila njim samim. kar je s stališča javnega reda in miru nesprejemljivo.

Nedoločeni pravni pojmi - npr. zgražanje ali vznemirjanje ljudi, vsiljiv ali žaljiv način do ljudi, ponujanje ali vsiljevanje in občutek strahu ali ogroženosti pri posamezniku, ki so kumulativno določeni poleg nekega ravnanja, so osebni pojmi vsakega posameznika, katerega občutek bo potrebno v postopku o prekršku tudi ugotoviti. Dokazovanje bo zato oteženo (če bo sploh izvedljivo), še posebej če bo predlagatelj uvedbe postopka (z izjemo samega predloga oškodovanca) sam prekrškovni organ (npr. policija, inšpekcija), ki bo v okviru svoje pristojnosti v ta namen storil kakršnokoli dejanje, državni tožilec ali državni organ, nosilec javnih pooblastil ali samoupravna lokalna skupnost (razen če so bodo ti organi šteli za ljudi, pri katerih se bo ugotavljalo npr. zgražanje).

Državni svet zavrača predlog za oblikovanje amandmajev, ki jih je na Državni svet Republike Slovenije naslovila Gospodarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju GZS). GZS je predlagala nadomestitev besedila 19. člena predloga zakona tako, da bi bilo možno kampiranje samo v kampih, predvsem zaradi parkiranih avtodomov izven za to določenih površin. Državni svet meni, da predlagani 19. člen, ki določa, da kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, že vključuje namen GZS, saj je kampiranje možno samo na javnem kraju, ki je za to določen ali s soglasjem lastnika za kampiranje, tako da ne bo moglo priti do nenadzorovanega parkiranja avtodomov. GZS je predlagala tudi črtanje drugega odstavka 30. člena predloga zakona, ki določa, da lahko samoupravne lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Državni svet zavrača tudi ta predlog GZS, ker vsaka samoupravna lokalna skupnost najbolje pozna svoje območje, prav tako pa bi bila potrebna ob vsakih dejanskih spremembah kampov tudi sprememba zakona, kar bi bilo nesmiselno.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.