Odgovor Ministrstvu za javno upravo na vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca glede vrednotenja dela članov in predsednikov izpitnih komisij ter glede statusa izpitnih centrov

Datum. 12.12. 2009
Prejeto: 18.12.2009

Gospod Marijan Klemenc, državni svetnik, je Ministrstvu za javno upravo in Ministrstvu za notranje zadeve zastavil vprašanje glede statusa in vrednotenja dela članov in predsednikov izpitnih komisij, in sicer ga zanima, ali nameravata ministrstvi sprejeti potrebne ukrepe za ureditev statusa izpitnih centrov in glede plač članov in predsednikov izpitnih komisij.

Uvodoma pojasnjujemo, da obe ministrstvi delo in pristojnosti ter posebnosti delovanja tako izpitnih centrov kot tudi članov in predsednikov izpitnih komisij poznata. Prav tako sta obe ministrstvi seznanjeni s predlogi predvsem glede vrednotenja dela članov in predsednikov izpitnih komisij kot tudi z zadnjimi predlogi glede statusa izpitnih centrov. V zvezi s to problematiko je tudi v preteklih letih bilo več sestankov, prav tako pa je obema ministrstvoma znana zadnja pobuda stalne medresorske delovne skupine za sistematično spremljanje delovanja izpitnih centrov pri upravnih enotah.

Glede na to, da so izpitni centri umeščeni v upravne enote, ki so kot teritorialni organi del državne uprave.. zanje veljajo pravila glede organiziranosti in delovanja notranjih organizacijskih enot organov državne uprave. Pobudo, da se izpitni centri kot notranje organizacijske enote upravne enote umestijo v Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, priloga 1, priloga La, priloga II, priloga IIa, priloga III, (Uradni list RS, št. 58/03, 8l/03, l09/03, 22/04, 43/04, 58/04 - popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, l40/06, 9/07, 33/08, 66/08. 88/08; 8/09, 63/09, 73/09) je sicer treba proučiti, vendar pa upoštevaje določbe tako zakona, ki ureja javne uslužbence, kot zakona, ki ureja državno upravo, navedena uredba vključuje in določa skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest in praviloma ne konkretnih organizacijskih enot. V skladu s temi izhodišči se v okviru določene upravne enote ali druge organizacijske enote organizirajo notranje organizacijske enote, če so izpolnjeni pogoji glede števila sistemiziranih delovnih mest in zaokroženega delovnega področja. Upoštevaje navedeno torej menimo, da v skladu z določbami zakona v uredbi ni primemo določati konkretnih notranjih organizacijskih enot. Ne glede na to pa opozarjamo še na dejstvo, da bi tudi v primeru, da bi izpitni center bil določen v uredbi kot notranja organizacijska enota, to lahko povzročalo težave pri izvedbi, saj je dotočitev notranje organiziranosti vezana na število in strukturo sistemiziranih delovnih mest ter posredno tudi na število in izobrazbeno strukturo javnih uslužbencev, ki te naloge opravljajo. Problemi glede statusa in predvsem glede vrednotenje dela na ta način ne bi bili rešeni.

Prav tako opozarjamo, da je glede zahteve za umestitev članov in predsednikov izpitnih centrov med uradnike, treba upoštevati dejstvo, da so bila ta delovna mesta ves čas od prehoda na sistem javnih uslužbencev uvrščena med strokovno tehnična delovna mesta. Vsebina nalog na navedenih delovnih mestih namreč ni takšna, da bi izpolnjevala pogoje in kriterije za uvrstitev med uradniška delovna mesta. V skladu s 23. členom ZJU so uradniki namreč tisti javni uslužbenci, ki v organih opravljajo javne naloge. Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa. V obrazložitvi posredovanega vprašanja je namreč korektno navedeno, da delo članov izpitnih komisij ni strogo uradniško, ampak strokovno delo pedagoške in izvedenske narave. Če bb tem upoštevamo še vsebino dela na uradniških delovnih mestih in kriterije za določitev delovnih mest, na katerih se v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti opravljajo javne naloge, ki jih podrobneje določa uredba, ki ureja notranjo organizacijo, lahko zaključimo, da po našem mnenju ni pogojev za uvrstitev navedenih delovnih mest med uradniška delovna mesta. Navedena uredba namreč določa, da se pri določanju delovnih mest kot uradniških upoštevajo zlasti naslednja merila:

- ali je zahtevani obseg poznavanja javnih nalog tolikšen, da bi bilo potrebno znanje, ki se je preverjalo s strokovnim izpitom za imenovanje v naziv oziroma je v skladu z ZJU potrebno opraviti obvezno usposabljanje, ki vključuje vsebine s področja ustavne ureditve, sistema zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerij med njimi, lokalne samouprave, sistema javnih financ, ureditve institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema, upravnega postopka in upravnega spora ter poslovanja organov javne uprave,
- ali je potrebno za opravljanje nalog na delovnem mestu zagotoviti upoštevanje načel in pravil, ki jih zakon določa za uradnike (politična nevtralnost, nezdružljivost opravljanja določenih dejavnosti z delom v organu, posebne določbe o konfliktu interesov).

V zvezi z ločitvijo uradniških in strokovno tehničnih delovnih mest želimo opozoriti še na dejstvo, da javni uslužbenci na strokovno tehničnih delovnih mestih prav tako opravljajo strokovno zahtevne naloge in nikakor ne samo spremljajočih nalog, pomembnih za delo organa.

Ne glede na navedeno pa opozarjamo še, da bi morebitna sprememba delovnih mest v uradniška delovna mesta vplivala na delovno pravni položaj javnih uslužbencev, saj je za imenovanje v naziv in za zasedbo uradniškega delovnega mesta potrebno izvesti javni natečaj ter izpolnjevati predpisane pogoje. Prevedba bi bila sicer možna le na podlagi zakona, pa še v tem primeru je treba upoštevati dejstvo, da je bil prehod v sistem javnih uslužbencev izveden v letu 2003, vsebina dela v izpitnih centrih pa se ni bistveno spremenila.

Glede predloga za spremembo vrednotenja delovnih mest članov in predsednikov izpitnih komisij pa je treba posebej poudariti, da so delovna mesta in nazivi uvrščeni v plačne razrede s Kolektivno pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 60/08). Sprememba kolektivne pogodbe pa je možna le kot rezultat pogajanj med obema pogodbenima strankami in je ni možno enostransko spreminjati. V zvezi s tem pa je treba upoštevati vse okoliščine prehoda v nov plačni sistem ter dejstvo, da navedena delovna mesta niso edina, za katere je bil posredovan predlog za drugačne uvrstitve.

Prav zaradi tega se Vlada RS zavezala, da bo izvedla evalvacijo novega plačnega sistema, na podlagi katere bo pripravljen celovit pregled pomanjkljivosti tega sistema tako v delu, ki se nanaša na osnovne plače, dodatke in del plače za delovno uspešnost, kot tudi v delu, ki zadeva delovanje plačnega sistema kot celote in posebej glede uvrstitve določenih delovnih mest plačne razrede. Za izvedbo tega so Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja, vključno z reprezentativnimi sindikati, ki zastopajo interese javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, dne 28.10.2009 podpisali Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009 - november 2011. V Dogovoru je med drugim zapisano, da se bosta vladna in sindikalna stran usklajevali oziroma pogajali o odpravi pomanjkljivosti novega plačnega sistema do 01.05.2010 oziroma do 01.10.2010. V okviru teh pogajanj bodo obravnavane določbe predpisov in kolektivnih pogodb, ki neposredno vplivajo na delovnopravni in materialni status javnih uslužbencev, vključno s predlogi za drugačne uvrstitve delovnih mest v plačne razrede. Zaradi navedenega dogovora torej ni možno ločeno obravnavati nekaterih delovnih mest, kar pomeni. da bodo rudi delovna mesta članov in predsednikov izpitnih komisij predmet evalvacije in predmet pogajanj glede morebitnih sprememb pri uvrščanju v plačne razrede enako kot bo to veljalo za vsa ostala delovna mesta v plačni skupini C in v plačni skupini J v okviru kolektivne pogodbe.

Glede konkretnih sistemizacij delovnih mest pa bo Ministrstvo za javno upravo v skladu z dogovorom na sestanku medresorske delovne skupine pripravilo pregled števila in strukture delovnih mest ter pregled števila in izobrazbene strukture javnih uslužbencev v izpitnih centrih. Navedena analiza stanja bo podlaga za dogovor o nadaljnjih ukrepih.

Tako Ministrstvo za javno upravo kot Ministrstvo za notranje zadeve torej spremljata problematiko izpitnih centrov ter članov in predsednikov izpitnih komisij, vendar je treba upoštevati. da je navedeno problematiko možno reševati le celovito v okviru sistemskih rešitev na področju organizacije, sistemizacije delovnih mest in plačnega sistema. Vsak selektiven pristop bi namreč lahko povzročil neusklajenosti in nesorazmerja znotraj sistema, kar pa ne bi prispevalo k ustrezni rešitvi problema. ki je izpostavljen v zvezi z delovanjem izpitnih centrov in izpitnih komisij.