Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28

Državni svet Republike Slovenije je na 12. seji, dne 5. 11. 2003, ob obravnavi zakona o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdIUS246/02), sprejel

S K L E P

da na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora Republike Slovenije, da ponovno odloča o zakonu o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 (ZIOdLU246/02).

O b r a z l o ž i t e v :

Državni zbor je dne 29.10.2003 sprejel Zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28, s katero je Ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da mora državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili dne 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26.2.1992 dalje.

Največjo pomanjkljivost zakona vidimo v dejstvu, da niso predvidene finančne posledice izvajanja tega zakona.

Po ocenah Ministrstva za notranje zadeve bo ministrstvo moralo pregledati približno 23.000 spisov, ki se nanašajo na posameznike, ki so jim bila izdana dovoljenja za stalno prebivanje. Individualni pregled je potreben zato, ker je potrebno izločiti vse tiste primere tujcev, ki so dovoljenje za stalno prebivanje že pridobili, niso pa bili na dan 23.12.1990 ter 25.2.1992 stalno prijavljeni v Republiki Sloveniji (nobena od evidenc, vzpostavljenih na podlagi kateregakoli zakona o tujcih, podatka o datumu stalnega prebivališča na omenjeni datum ne vsebuje).

Ob tem je Ministrstvo za notranje zadeve predvidelo, da bo za plače zaposlenih, ki se bodo ukvarjali z izdajo odločb, porabljenih 25.325.000,00 SIT (predvideno je, da bodo zadeve rešene v 6 mesecih), niso pa predvidene finančne posledice iz naslova zahtevanih odškodnin. Prav tako niso predvideni materialni stroški pri izdaji odločb, niso predvideni stroški povečanega obsega dela na upravnih enotah itd.

Odločba ustavnega sodišča pravi, da so bili državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili dne 26.2.1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, izbrisani neupravičeno. V kolikor jim je zaradi tega nastala škoda, so upravičeni do vložitve tožbe za odškodnino.

Kljub temu, da število potencialnih oškodovancev ni znano (lahko pa se ga predvideva) ter da ni znana praksa sodišča glede določanja višine odškodnine, pa lahko vseeno predvidevamo, da se bo za vložitev tožbe odločila večina upravičencev. Obstajajo možnosti, da bodo upravičenci zahtevali priznanje delovne oziroma pokojninske dobe za nazaj ter odškodnino iz naslova socialnih prispevkov ter prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v javnosti se pojavlja ocena o 600 milijardah tolarjev odškodnine) skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Obstajajo torej možnosti uveljavitve vseh pravic za nazaj in to tudi nekaterim od tistih, ki so leta 1991 odšli iz Slovenije, ker so nasprotovali samostojni slovenski državi.

Zakon določa, da mora ministrstvo za notranje zadeve tujcu ali tujki (v nadaljevanju: tujec), ki je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje po takrat veljavnem Zakonu o tujcih, izdati odločbo o ugotovitvi njegovega stalnega prebivanja v RS od 26.2.1992 oziroma od dne izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje kot dopolnitev izdanega dovoljenja za stalno prebivanje.

Zakon pa nikjer ne določa, da se dejansko stanje za vsako osebo posebej preveri. Po našem mnenju je potrebno upoštevati mnenje zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki navaja, da je treba ugotoviti dejanske okoliščine za posamezno osebo in se ne zadovoljiti s fiktivnimi stanji ter za postopek ugotavljanja naslova stalnega prebivališča v obdobju za nazaj čim širše uporabiti obstoječe listinsko gradivo.

Ocenjujemo, da ta zakon ni zadnji težki zalogaj za slovenski proračun, saj je v zakonodajnem postopku tudi predlog zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, ki ureja ??drugi del zgodbe?¤. Poleg še večjega finančnega bremena za Slovenijo pa ta zakon pomeni podvajanje zakonske ureditve področja, s čimer se odpirajo možnosti številnih zlorab.

Zaradi navedenega menimo, da zakon o izvršitvi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-246/02-28 ni potreben, in je veto upravičen, saj bo v primeru, da bosta isto področje uredila dva zakona, prišlo do podvajanja urejenosti iste materije. Po našem mnenju dva zakona tudi omogočata zlorabo.
Državni svet predlaga, da se obe zadevi uredita v enem zakonu, ki naj čim bolj natančno predvidi finančne posledice.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Marjan Maučec.