Odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča glede izvajanja peroralnega cepljenja lisic proti steklini

Datum:  23.7.2010
Prejeto: 2.8.2010

V zvezi z vašim dopisom št. 324-01/10-2/3 z dne 7. 7. 2010 vam v nadaljevanju posredujemo odgovor na vprašanje glede izvajanja peroralnega cepljenja lisic proti steklini, ki ga je zastavil državni svetnik Cvetko Zupančič.

- Kdo je odgovoren in kdo bo prevzel odgovornost za površno in neodgovorno vakcinacijo lisic proti steklini z raztrosom cepilnih doz iz letala?

Steklina je neozdravljiva, brez izjeme smrtna virusna bolezen, zoonoza, ki prizadene tako ljudi kot živali. Prenaša se kontaktno - s slino okuženih živali pri ugrizih, opraskaninah ipd.

Urbana oblika stekline, katere prenašalci so večinoma psi, je prisotna predvsem v nerazvitih področjih sveta, medtem ko se silvatična oblika stekline, ki jo prenašajo lisice, v Evropi pojavlja nekje od leta 1939. V Sloveniji pa se je prvič pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja in od takrat ostaja problem.

Kljub nevarnosti, ki jo steklina predstavlja, pa je cepljenje zanesljivo in edino učinkovito orožje v boju proti tej bolezni.

Pri nas je bila urbana oblika stekline predvsem zaradi uvedbe obveznega cepljenja psov in izvajanja drugih strogih veterinarskih ukrepov (kontumac, nadzor potepuških psov) izkoreninjena že kmalu po drugi svetovni vojni. Zadnji primer stekline pri ljudeh je bil zabeležen leta 1951.

Zaradi izredno zaskrbljujočega stanja glede silvatične stekline v poznih 80. letih je Veterinarska uprava pričela z akcijo cepljenja lisic proti steklini. V istem času so te programe že izvajale nekatere evropske države, ki so na ta način dosegle izredne uspehe.

Od leta 1988 do leta 1995 so se akcije izvajale ob pomoči lovcev, ki so vabe polagali ročno na omejenem področju. Tak način polaganja vab ni bil učinkovit, saj se pojavnost stekline ni zmanjšala, zato smo leta 1995 pričeli z letalskim polaganjem vab.

Letalsko polaganje vab, podprto z GPS sistemom in s posebej za to razvito programsko opremo, je prineslo izredne rezultate.

V letu 1995, ko smo pričeli z letalskim polaganjem vab, je bilo ugotovljenih 1.089 primerov stekline, v zadnjih letih pa ugotavljamo par primerov stekline letno, vse ob meji s Hrvaško. Od leta 2008 je bil zaradi naravnega gibanja stekline v sosednjih območjih, kjer se ne izvaja peroralno cepljenje lisic, zopet opažen manjši porast stekline, vendar pa so vsi primeri omejeni na območja ob meji s Hrvaško.

Program eradikacije stekline, vključno z letalskim polaganjem vab, je pripravljen v skladu z zahtevami Znanstvenega odbora za zdravje in zaščito živali. Program za podporo polaganju vab omogoča, da v vsakem trenutku vemo, kje in koliko vab je bilo položenih. Vsaka vaba, ki je odvržena iz letala, se zabeleži (x,y koordinate). Na ta način spremljamo pravilnost polaganja. Poleg parametrov, ki so vneseni v računalniški sistem in ki jih beleži program, imajo piloti tudi navodila za izvajanje polaganja, katerih se morajo dosledno držati. Tako v vsakem trenutku lahko preverimo, kam oziroma kje je bila posamezna vaba odvržena.

V skladu s smernicami se vabe ne polagajo na tako imenovanih >non-flying< območjih (območjih >ne-letenja<: naselja, vodne površine, avtoceste .). Vendar pa se včasih kljub temu zgodi, da vaba zaide na poseljen prostor - ali zaradi sunka vetra ali pa, kar je bolj verjetno, jo tja prinesejo druge živali (vrane, psi..).

Pri tem moramo poudariti, da gre za cepivo in ne za virus stekline, ki bi ga prosto trosili naokrog. Cepivo je registrirano in izpolnjuje vse predpisane zahteve Evropske Farmakopeje glede varnosti in učinkovitosti. V Evropi je bilo uporabljenega več kot 100 milijonov doz cepiva za izkoreninjenje stekline pri lisicah, primera bolezni pri ljudeh zaradi stika s cepivom pa ni bilo. Je bila pa steklina uspešno izkoreninjena.

Ob izvajanju cepljenja je treba poskrbeti tudi, da se izvajajo vsi potrebni varnostni ukrepi, med katere sodi tudi obravnava stika z vsebino vabe s cepivom. Prav zaradi zagotavljanja zaščite ljudi je treba v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsak stik z vsebino vabe obravnavati v  antirabični ambulanti.

Da bi bilo teh dogodkov čim manj, Veterinarska uprava RS vsakič pred nameravano akcijo cepljenja lisic obvešča javnost preko sredstev javnega obveščanja, v šole pošiljamo letake in plakate, pripravljamo tiskovne konference in izobraževanja.

Še enkrat pa moramo poudariti, da gre za cepivo in ne za živ, divji virus stekline. Če ga poje pes ali govedo ali druga domača žival, le-to ne predstavlja nevarnosti za okužbo in lahko pride le do zaščite živali. Večinoma pa živali vabo pogoltnejo (prilagojena je velikosti lisice, da jo pregrizne) in tako pride do uničenja cepiva v prebavnem traktu. Na ta način le >izgubimo< želeno število vab, ki so namenjene lisicam.

Naj na koncu poudarimo, da gre za skrbno načrtovano, izdelano in opravljeno delo, z namenom varovanja ljudi pred steklino, ki je brez izjeme smrtna bolezen. Program izkoreninjenja stekline je bil večkrat preverjen in nadzorovan s strani Evropske unije in bil v celoti ocenjen kot uspešen.

S pričetkom izvajanja peroralnega cepljenja na območju Zahodnega Balkana, ki je predvideno že jeseni letos, pa se bo situacija izboljšala tudi pri nas in bomo končno dosegli težko pričakovani cilj - izkorenitev stekline v Republiki Sloveniji.

S spoštovanjem,

mag. Dejan Židan,
minister