Zapisnik 7. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 11. junija 2003.

Seja se je pričela ob 12,44 uri in se zaključila ob 17,56 uri.

Predsednik je pričel 7. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• gospod Boris Šuštaršič, Svet invalidskih organizacij Slovenije k 3. točki
• gospod dr. Dimitrij Rupel, Minister za zunanje zadeve k 4. točki
• gospod mag. Anton Rop, Predsednik Vlade Republike Slovenije k 5. točki,
• gospod dr. Dušan Mramor, Minister za finance k 5. točki,
• gospod dr.Slavko Gaber, Minister za šolstvo, znanost in šport k 5. točki,
• gospod dr. Vlado Dimovski, Minister za delo, družino in socialne zadeve k 5. točki,
• gospa dr. Tea Petrin, Ministrica za gospodarstvo k 5. točki,
• gospod dr. Pavel Gantar, Minister za informacijsko družbo k 5. točki,
• gospod Miroslav Klun, Predsednik Obrtne zbornice Slovenije k 5. točki,
• gospod mag. Jožko Čuk, Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije k 5. točki,

* * *

Od vabljenih so se seje udeležili:

• gospod dr. Dimitrij Rupel Minister za zunanje zadeve
• gospa dr. Tea Petrin, Ministrica za gospodarstvo
• gospod dr. Dušan Mramor, Minister za finance
• gospod Boris Šuštaršič, Svet invalidskih organizacij Slovenije
• gospod Miroslav Klun, Predsednik Obrtne zbornice Slovenije
• gospod Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja, Obrtna zbornica Slovenije
• gospod Viljem Pšeničny, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

- - -

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem dne 28.5.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Poročilo o aktivnostih Odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov 2003,
4. Informacija o poteku razprave v Evropski konvenciji;
5. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje do 2006;
6. Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o Državnem svetu - zakonodajna iniciativa; NOVO BESEDILO
7. Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta;

DNEVNI RED:

Predsednik je predlagal, da državni svet sprejme naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
2. Pobude in vprašanja državnih svetnikov;
3. Poročilo o aktivnostih Odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov 2003,
4. Informacija o poteku razprave v Evropski konvenciji;
5. Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje do 2006;
6. Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o Državnem svetu - zakonodajna iniciativa; NOVO BESEDILO
7. Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta;

Predlagani dnevni red je bil sprejet z večino glasov (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 34 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 6. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 28.5.2003.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 6. seje glasujejo.

Predlagani zapisnik je bil sprejet z večino glasov (27 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 32 državnih svetnikov je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Antona Kampuša glede zaposlenih v Zavodu za gozdove Slovenije.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Anton Kampuš.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11. 6. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša na kakšni podlagi so plačani delavci, zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Antona Kampuša in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje prouči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša se glasi:

Na kakšni podlagi so plačani delavci, zaposleni v Zavodu za gozdove Slovenije, ker po mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano le-ti niso delavci v upravnem organu.

O b r a z l o ž i t e v:

1. Delavci Zavoda za gozdove Slovenije opravljajo svoje delo v sladu s svojimi letnimi plani, ki jih potrjuje Svet ZGS in ustanovitelj, torej Vlada RS. Količinsko in kakovostno so planirana dela na ravni zastavljenega. Zaposleni v ZGS pa se kljub temu, da delo kvalitetno opravijo, ne morejo znebiti občutka, da zato ne prejmejo ustreznega plačila in to v višini, ki jim pripada po veljavni zakonodaji. Resorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jih prepričuje, da gre za pomanjkanje denarnih sredstev, vendar s tem odgovorom zaposleni v ZGS niso zadovoljni.
2. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in upravnih organih (Ur.l. RS, št.35/96 in dopolnitve) je delavce ZGS obšla, saj po mnenju MKGP zaposleni delavci ZGS niso delavci v upravnem organu.
3. Zaposleni v ZGS od leta 1996 naprej niso dobili dodatkov, njihovi prejemki niso sledili dovoljeni rasti plač in so zaradi tega nastali veliki razkoraki v prejemkih do plač zaposlenih v drugih upravnih organih.
4. Najnižje plače zaposlenih v ZGS so danes znane tako v Uradu za plače v javnem sektorju, kot tudi na MKGP.
5. Zlasti je še vprašljivo, zakaj niti pri zadnjih uskladitvah ob koncu lanskega leta delavci ZGS niso dobili nič in so bili tako še dodatno prikrajšani, pa tudi poznejše (letošnje) povišanje količnikov za 0,15 je pri gozdarjih izostalo.
6. Zaposleni v ZGS si glede izplačanih plač želijo izenačitve z drugimi sebi primerljivimi profili (kmetijska svetovalna služba, veterinarji ...) v okviru MKGP.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št. 4/93, 14/99) nanj odgovori v roku 30 dni.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje in prostor, glede finančne konstrukcije sanacij zemljišč, stavb in infra strukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11. 6. 2003, v sladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.44/93, 14/99) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s finančno konstrukcijo sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

• Kakšna je finančna konstrukcija sanacij zemljišč, stavb in infrastrukture v primeru poplav, plazov in drugih naravnih nesreč?
• Koliko denarja se potroši za razne priprave, torej študije, raziskave, mnenja, komisijske oglede, upravne postopke in druge birokratske zadeve preden se začne dejanska sanacija?
• Kolikšno je stroškovno razmerje med plačili t.i. priprave študij in birokracije ter operative?
• Koliko časa se potroši za pripravljalni postopek preden se prične efektivna sanacija?
• Ali sploh obstajajo merila racionalnosti in težnja k hitri sanaciji ali pa se zadeve birokratsko rešujejo in zapravlja denar z vsakovrstnimi predhodnimi cenitvami, raziskavami, študijami ipd.?
• Ali se ne koristijo že obstoječi strokovni podatki v posameznih področjih, saj gre za lokacije, ki so že geodetsko, geološko in hidrološko obdelane?
• Ali je pri teh sanacijah prvenstveni namen resnično popravilo, odstranitev škode, preprečitev nadaljnje škode in omogočanje normalnega življenja ljudi v tem kraju ali bolj samo zadostno birokratsko poslovanje, ki se skriva pod krinko raznih strokovnosti, varnosti in drugih kvazi strokovnih izgovorov?

O b r a z l o ž i t e v:

Plazovi, zemeljski premiki in druge spremembe obstoječega stanja vsekakor predstavljajo hud poseg v obstoječo strukturo določenega področja.

Najhujša posledica je v tem, da spremenijo bivalne, življenjske in delovne pogoje ljudi, ki jih tak dogodek prizadene. Naravne spremembe so lahko za določeno območje katastrofalne. Popolnoma nujna pristojnost in dolžnost državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili je, da se posledice omenjenih naravnih sprememb in katastrof čimprej odstranijo in omogoči normalno življenje.

Primer Posočja pa izkazuje izredno dolgotrajnost postopka ocenjevanja stanja, izdelave predlogov, sprejemanja ukrepov in sanacije škod. Nehote se vsiljuje zaključek, da se tukaj prvenstveno gleda na porabo sredstev za razne študije, nadzore, priprave in ocene kot pa na efektivno odstranjevanje škode. Obstaja nevarnost, da se denar prvenstveno porabi za razno pripravo, kot za izvedbo. To niti ni narobe, če gre za pravilno razmerje ne pa da je vse bolj osredotočeno na iskanje vsakovrstnih procedur, revizij ipd., vse pod izgovorom skrbi in varnosti, v resnici pa gre lahko bolj za interese tistih, ki v teh postopkih sodelujejo, kot za skrb žrtev naravnih katastrof.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l.RS, št.44/93, 14/99) nanje odgovori v roku 30 dni.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

* * *

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika dr. Zoltana Jana Vladi RS, da se kot organ v sestavi ohrani Urad RS za slovenski jezik.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za družbene dejavnosti.
Poročilo Komisije za družbene dejavnosti so prejeli na klop.
Stališča Komisije za družbene dejavnosti je podal njen predsednik dr. Zoltan Jan.
Stališča interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja Anton Peršak.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11. 6. 2003, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99), obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za družbene dejavnosti v zvezi z ohranitvijo Urada Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik kot vladno službo in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o državnem svetu (Ur.l. RS, št.44/92) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, naj v okviru sedanjega preurejanja vladnih služb in organov v sestavi ministrstev ohrani Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik kot vladno službo.

O b r a z l o ž i t e v

Urad Republike Slovenije za slovenski jezik je bil ustanovljen z vladnim sklepom (Ur. l. RS, št. 97/2000), da bi kot vladna služba povezoval nosilce političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti predvsem z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje. Ob ustanovitvi je bil zasnovan le kot začasna premostitev obdobja do takrat, ko bi začel veljati nov zakon o rabi slovenščine, ki bi ponudil ustreznejšo in trajnejšo rešitev; v skladu s tem so bile uradu dodeljene številne naloge, vendar le v okviru svetovalne in opazovalne pristojnosti (poročanje vladi o uresničevanju jezikovnih predpisov), kadrovsko pa je ostal povsem nerazvit (samo trije zaposleni). Ker se sprejem omenjenega zakona čedalje bolj odmika, se tudi čedalje bolj kažejo slabosti takega zasilnega reševanja jezikovno političnih vprašanj.

Direktor Urada za slovenski jezik ni neposredno odgovoren predsedniku vlade, temveč generalnemu sekretarju vlade. Navidezno majhna razlika se izkaže za bistveno, kajti direktorji vladnih služb, ki so neposredno podrejene predsedniku vlade (Služba za zakonodajo, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Urad za makroekonomske raziskave, Statistični urad, Urad za preprečevanje korupcije), imajo vedno dostop na vladne seje in brez njihovega soglasja ne more biti sprejeta nobena odločitev, ki se nanaša na njihova delovna področja, medtem ko pripombe direktorjev drugih vladnih služb lahko ministri in vlada ignorirajo in s tem izničujejo učinkovitost prizadevanja takih služb.

V sedanjih načrtih za racionaliziranje državne uprave je predstavljen namen, da bi Urad za slovenski jezik kot vladno službo odpravili in nekatere njegove naloge prenesli v posebno organizacijsko enoto Ministrstva za kulturo. S tem se zanemarja dejstvo, da je urad zdaj nameščen pri vladi kot celoti zato, ker je dejavna jezikovna politika večresorska pristojnost in odgovornost. Osupljivo je, da se utemeljitve za tak ugovor najdejo celo v listinah samega Ministrstva za kulturo, npr.: "Jezikovna politika daleč presega kompetence kulturnega resorja, saj sega tako rekoč na vsa področja (znanost, šolstvo, gospodarstvo, pravosodje ipd.). Ni zgolj področna zadeva, ampak je razsežnost, ki zadeva vse vladne resorje pa tudi Vlado RS kot celoto." Upoštevati bi bilo tudi treba, da je MK že po svoji temeljni naravnanosti pozorno predvsem na problematiko umetnostne ustvarjalnosti, kulturne dediščine ipd., medtem ko se resnični problemi slovenske jezikovne politike in jezikovne kulture kažejo na področjih, ki so zunaj njegove pristojnosti (gospodarstvo, znanost, šolstvo idr., o tem govorijo tudi poročila, ki jih urad dvakrat letno pošilja vladi).

S pridruževanjem Slovenije Evropski zvezi se ti problemi naglo zaostrujejo in v slovenski javnosti je čutiti pričakovanje, da bo vlada status, pristojnosti in kadrovsko sestavo USJ v teh razmerah okrepila, ne pa skrčila. Urad za slovenski jezik bi zato po mnenju državnega sveta moral ostati vladna služba, vendar s trdnejšim položajem in širšimi pristojnostmi. Primerno bi bilo, če bi ga vodil minister brez listnice. (Če pa bi dejavnost, ki je tipično medresorska, vendarle želeli presaditi v enega od resorjev, bi bilo nujno spremeniti Zakon o državni upravi in pri resorju, kamor bi ta dejavnost šla, izrecno zapisati najprej, da je ta resor pristojen za skrb za slovenski jezik, hkrati pa, da ima pooblastila za koordinacijo teh vprašanj na vladni ravni. Brez teh zakonskih določb pa niti resorni minister ne bi mogel uspešno povezovati nosilcev političnih, upravnih in strokovnih pristojnosti z vidika uporabe, uveljavljanja in razvoja slovenskega jezika, skrbi za ustreznost zakonskih rešitev in njihovo uresničevanje.)

* * *

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št.33/93,14/99) nanjo odgovori v roku 30 dni.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal)

* * *

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo prof.dr. Janvita Goloba v zvezi z načinom nagrajevanja članov SAZU.

Pobudo je obravnavala Komisija Državnega sveta za gospodarstvo.
Poročilo Komisije za gospodarstvo so prejeli s pošiljko dne 6.6.2003.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj prof.dr. Janvit Golob, ki je pobudo UMAKNIL.

* * *

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve glede delovanja Urada RS za Slovence po svetu in v zamejstvu.

* * *

S pošiljko dne 6.6.2003 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Banke Slovenije na vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede opravljanja nadzora sistema pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic.

* * *

Državni svetnik mag. Zlatko Jenko je ponovno urgiral za ustrezen odgovor pri Vladi Republike Slovenije glede vprašanja, ki ga je postavil na 4. seji dne 12.3.2003 v zvezi z finančnimi obveznostmi lokalnih skupnosti iz zakona o začasnem zatočišču.

 

K 3. točki dnevnega reda:
- Poročilo o aktivnostih Odbora za pripravo in izvedbo Evropskega leta invalidov 2003

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 28.5.2003.
S poročilom se je seznanila Komisija Državnega sveta za družbene dejavnosti.

Predsednik je pozdravil gospoda Borisa Šuštaršiča, predstavnika Državnega sveta v Odboru za pripravo in izvedbo Evropskega leta invalidov 2003 in ga povabil da poda poročilo o aktivnostih odbora.
Poročilo je podal Boris Šuštaršič, predstavnik Državnega sveta v Odboru za pripravo in izvedbo Evropskega leta invalidov 2003

Stališča Komisije za družbene dejavnosti je podala Marija Perkovič.
Razpravljal je državni svetnik dr. Zoltan Jan.

Predsednik je zaključil razpravo, ugotovil, da se je Državni svet seznanil z Poročilom o aktivnostih odbora za pripravo in izvedbo Evropskega leta invalidov 2003 ter se gospodu Borisu Šuštaršiču zahvalil za sodelovanje.

K 4. točki dnevnega reda :
- Informacija o poteku razprave v Evropski konvenciji

Predsednik je pozdravil Ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla in ga povabil da poda informacijo o poteku razprave v Evropski konvenciji.
Kratko predstavitev je podal Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel.
Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z informacijo o poteku razprave v Evropski konvenciji in se gospodu ministru za predstavitev zahvalil.

K tej točki dnevnega reda so državne svetnice in svetniki s sklicem 28.5.2003 prejeli tudi nekatera gradiva, ki se nanašajo na prihodnjo ureditev Evropske unije in jih je obravnavala Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Poročilo Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve so prejeli s sklicem dne 28.5.2003.
Stališča Komisije za mednarodne odnose je podal njen predsednik Jožef Jeraj.
Stališča interesne skupine delojemalcev je podal vodja mag. Dušan Semolič.
Razpravljala in postavila vprašanja gospodu ministru sta državna svetnika Anton Peršak in Doro Hvalica.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11.6.2003, obravnaval Poročilo o poteku razprave o prihodnosti Evrope v okviru Evropske konvencije in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L EP

1. Državni svet Republike Slovenije podpira predlog stališč državnega zbora o institucionalni ureditvi ter skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki Evropske unije, ki jih je sprejela Komisija državnega zbora za evropske zadeve in poziva slovenske predstavnike, da jih v duhu spoštovanja načela enakosti med državami, uveljavljajo v razpravah v okviru Konvencije o prihodnosti Evropske unije in na medvladni konferenci.
2. Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da ob tem, ko bo seznanjala Državni zbor Republike Slovenije, hkrati seznanjala tudi Državni svet Republike Slovenije s svojimi stališči, ki jih bo zavzela do strateških dokumentov Evropske unije in tistih zakonodajnih predlogov Evropske unije, ki bi jih sicer sprejemal v zakonodajnem postopku Državni zbor Republike Slovenije.

Predlagani sklep je bil sprejet soglasno (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 5. točki dnevnega reda :
- Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje do 2006

Gradivo je objavljeno v Poročevalcu št. 14/03.
Program sta obravnavali Komisija Državnega sveta za gospodarstvo in Komisija Državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem..
Poročilo Komisije Državnega sveta za gospodarstvo in Komisije Državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem z dne 24.4.2003 so prejeli s sklicem dne 28.5.2003.
Dodatno poročilo Komisije Državnega sveta za gospodarstvo in Komisije Državnega sveta za malo gospodarstvo in turizem z dne 24.4.2003 so prejeli s pošiljko dne 6.6.2003.
S sklicem dne 28.5.2003 so prejeli:
- ugotovitve in stališča Gospodarske Zbornice Slovenije,
- mnenje in predlogi Obrtne Zbornice Slovenije,
- izhodišča Boruta Rončevi?a, Fakulteta za družbene vede

S pošiljko 6.6.2003 so prejeli stališča Gospodarske zbornice Slovenije k mnenju Obrtne zbornice Slovenije.
Na klop so prejeli pojasnila Obrtne zbornice Slovenije k stališčem GZS z dne 3.6.2003.
Stališča Komisije za gospodarstvo je podala predsednica Marta Turk.
Stališča Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal njen predsednik Anton Kampuš.
Stališča interesne skupine delojemalcev je podal vodja mag. Dušan Semolič.
Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal Branko Majes.
Razpravljali so državni svetniki Jože Stanič, mag. Jožko Čuk, prof.dr. Alojz Križman, Doro Hvalica, Ivan Bukovec, prof.dr. Janvit Golob, Anton Kampuš in Darko Fras.

Kratko obrazložitev je podala Ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin.
Kratko obrazložitev je podal Minister za finance dr. Dušan Mramor.
Stališča Obrtne zbornice Slovenije je podal predsednik gospod Miroslav Klun.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 7. seji, dne 11. 6. 2003, ob obravnavi Programov ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje do 2006, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet Republike Slovenije se je seznanil s Programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje do 2006 in meni, da bo možno s tako pripravljenim programom dosegati hitrejšo gospodarsko rast, lažje slediti razvoju razvitejših evropskih držav, povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter se bolje pripraviti na vključevanje v evropske integracije ter na izzive globalne svetovne konkurence.

Program ukrepov Ministrstva za gospodarstvo pa predstavlja tudi operativni načrt izvajanja politike razvoja podjetniškega sektorja in konkurenčnosti in je usklajen s cilji razvojne politike, zastavljenimi v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije in Državnem razvojnem programu za obdobje 2001-2006.

Program ukrepov v celoti zajema ključne strateške elemente, potrebne za gospodarski razvoj, ob upoštevanju razvojnega potenciala slovenske znanosti, gospodarstva, potreb družbe in zagotavljanja socialnega standarda.

Pri realizaciji tega programa pa je ključnega pomena upoštevanje predlogov in iniciativ vseh partnerjev v socialnem dialogu, predlogov institucij, skupin in posameznikov, ki sodelujejo v procesu spodbujanja konkurenčnosti in gospodarskega razvoja in podjetništva v Sloveniji. Pričakovani zakonski dokumenti, ki bodo urejali področje podjetništva in gospodarskega razvoja, davčne reforme, prilagoditve šolskega sistema in drugi ukrepi pa bi morali zajemati tudi konkretizacije posameznih tematik, predvsem za področje znanosti, šolstva, izobraževanja, torej šolskega sistema v celoti.

Več pozornosti je potrebno nameniti preoblikovanju gospodarskih dejavnosti, ki so v usihanju in to pravočasno, ne pa takrat, ko je že pozno ali celo prepozno. Zagotoviti je potrebno razbremenjevanje proizvodnje, predvsem pa obdavčiti potrošnjo.

Sestavni del aktivnosti mora biti tudi realen kratkoročni in dolgoročni terminski plan. Državni svet Republike Slovenije predlaga, da vsa ministrstva preko svojih služb zagotovijo izvajanje ukrepov in o poteku ter rezultatih sprotno obveščajo vse tiste, ki so v tem procesu aktivni ali pasivni nosilci dejavnosti. Uresničljivost zastavljenega programa je možna le pod pogojem, da bo dosežen enoten konsenz pri vseh partnerjih, ki sodelujejo in bodo sodelovali pri spodbujanju podjetništva in konkurenčnosti.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K 6. točki dnevnega reda:
- Pobuda za sprejem predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o Državnem svetu - zakonodajna iniciativa NOVO BESEDILO

Novo besedilo pobude državnega svetnika mag. Adolfa Zupana so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem dne 28.5.2003, s katerim nadomešča besedilo, ki ga je vložil dne 28.4.2003.
Novo besedilo predloga zakona je obravnavala Komisija Državnega sveta za politični sistem.
Poročilo Komisije Državnega sveta za politični sistem so prejeli na klop.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj mag. Adolf Zupan.
Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal Darko Fras.
Stališča Komisije za politični sistem je podal predsednik mag. Adolf Zupan.
Razpravljali so državni svetniki dr. Zoltan Jan, Doro Hvalica, prof.dr. Jože Mencinger, Jožef Jeraj, Darko Fras, mag. Zlatko Jenko.
Svoj glas je obrazložil Branko Kodrič.

Amandma k 4. členu je vložila interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Besedilo novega 47. a člena se spremeni tako, da se glasi:
"Sredstva za uresničevanje letnega programa dela državnega sveta se zagotovijo v proračunu v proračunu Republike Slovenije na podlagi finančnega načrta državnega sveta".

Predlagani amandma je bil sprejet z večino glasov (31 državnih svetnikov je bilo prisotnih, 24 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

* * *

K 4. členu sta bila vložena tudi naslednja amandmaja, ki sta po sprejetju amandmaja interesne skupine lokalnih interesov, postala brezpredmetna in sicer

Amandma je vložil državni svetnik dr. Zoltan Jan:

1. Sredstva za uresničevanje letnega programa dela državnega sveta, ki je samostojen proračunski uporabnik, se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta državnega sveta.
2. Sredstva za uresničevanje programa dela državnega sveta določi državni zbor na predlog državnega sveta, samostojnega proračunskega uporabnika, in so sestavni del proračuna Republike Slovenije.

* * *

Amandma je vložila Komisija za politični sistem:

Besedilo novega 47. a člena se spremeni tako, da se glasi:
"Sredstva za uresničevanje programa dela državnega sveta določi državni zbor na predlog državnega sveta in so sestavni del proračuna Republike Slovenije".

* * *

Amandma k 6. členu je vložila Komisija za politični sistem in sicer:
V novem tretjem odstavku 62. člena se za besedilom "predsednika državnega sveta" vejica nadomesti s piko, besedilo "brez dodatka na delovno dobo." pa se črta.

Predlagani amandma je bil sprejet z večino glasov (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 10 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 7. seji, dne 11. 6. 2003, določil besedilo predloga zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur.l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS,št. 44/93 in 14/99) določa državnega svetnika mag. Adolfa Zupana kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM SVETU

UVOD

Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o državnem svetu (Uradni list Republike Slovenije, št. 44/92) ureja volitve v Državni svet in organizacijo Državnega sveta. Ureditev te materije na zakonski ravni je predvidela Ustava Republike Slovenije v 96. oziroma v 98. členu.

Zakon v prvem delu ureja volitve, v drugem delu pa temeljna vprašanja organizacije in dela Državnega sveta. Pri tem izhaja iz položaja, kot ga ima Državni svet v organizaciji državne oblasti v skladu z ustavo. Državni svet je drugi dom v sistemu nepopolne dvodomnosti, ki ima v skladu z ustavo določene pristojnosti, s katerimi sodeluje v zakonodajnem postopku. S pristojnostmi, ki so šibkejše od pristojnosti Državnega zbora, Državni svet vpliva na delo in odločitve Državnega zbora.

V tem okviru zakon v drugem delu ureja izvolitev predsednika in podpredsednika ter njuna pooblastila. Zakon ureja konstituiranje Državnega sveta, potrditev mandatov članov Državnega sveta in pravico do pritožbe na Ustavno sodišče v primeru, če Državni svet ne potrdi mandata.

Pomemben je del zakona, ki ureja način sodelovanja Državnega sveta z Državnim zborom. Predsednik Državnega zbora obvešča predsednika Državnega sveta o sejah Državnega zbora in mu pošilja vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje Državnega zbora, predsednik Državnega sveta pa obvešča predsednika Državnega zbora o predlogih, mnenjih in zahtevah, ki jih je sprejel Državni svet o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora.

Zakon ureja tudi pravice in dolžnosti članov Državnega sveta. V tem okviru ureja imuniteto članov Državnega sveta, nezdružljivost funkcije člana Državnega sveta z drugimi funkcijami in prenehanje mandata. Funkcija člana Državnega sveta je častna, član Državnega sveta pa ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Zakon o državnem svetu je sprejela tridomna Skupščina v letu 1992, ko Državni zbor in Državni svet še nista bila konstituirana. Po sprejemu zakon ni bil nikoli spremenjen ali dopolnjen, čeprav skopo ureja položaj Državnega sveta v primerjavi z drugimi zakoni, ki urejajo organizacijo in delo določenega ustavnega organa (npr. Zakon o ustavnem sodišču, Zakon o računskem sodišču, Zakon o varuhu človekovih pravic). Tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je 28. februarja 2003 izdalo revizijsko poročilo o poslovanju Državnega sveta v letih 2000 in 2001, je ugotovilo, da status in plača predsednika in sekretarja Državnega sveta niso zakonsko urejeni.
Tako v Zakonu o državnem svetu ni urejeno financiranje Državnega sveta in njegovih funkcionarjev. Zakon ne ureja višine dohodka predsednika Državnega sveta. Poleg tega veljavni zakon v 62. členu določa le, da je funkcija člana Državnega sveta častna, obenem pa ne določa, da predsednik Državnega sveta svojo funkcijo opravlja poklicno. Zakon je v tem delu pomanjkljiv, saj ne ureja materije, ki bi jo moral urejati. Državni svet se je omenjene pomanjkljivosti zakona zavedal in je v letu 1993 sprejel poslovnik (Uradni list RS, št. 44/93), ki v 100. členu določa, da predsednik opravlja svojo funkcijo poklicno. Državni svet je tako v poslovniku specialno uredil položaj predsednika, medtem ko veljavni zakon le splošno določa, da je funkcija svetnic in svetnikov častna. Državni svet se je zavedal, da je takšna ureditev le začasna, zato je v zakonodajni postopek leta 1994 vložil Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o državnem svetu (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 17 z dne 5. maja 1994), s katerim je predlagal uzakonitev možnosti poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta ter poleg tega tudi njegovo plačo in ustrezno ureditev nadomestil svetnic in svetnikov. Državni zbor zakona ni sprejel, Računsko sodišče pa je vložilo zahtevo za presojo zakonitosti 100. člena poslovnika pred Ustavnim sodiščem. Častnost funkcije ne pomeni, da se funkcija opravlja brezplačno. Zakon ureja, da imajo svetnice in svetniki pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Težko je opredeliti, kaj natančno pomeni omenjena sintagma "nadomestilo izgubljenega zaslužka", ki je opredeljen v 62. členu Zakona o državnem svetu. V prvem in drugem mandatu je Državni svet sprejel sklep, v skladu s katerim so svetnice in svetniki prejemali nadomestilo izgubljenega zaslužka v vrednosti 33 odstotkov nadomestila, ki je pripadal poslancu Državnega zbora za polni delovni čas. Podlaga za takšno ureditev je v drugem odstavku 13. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list št., 30/90, 2/91, 18/91, 22/91 in 4/93 in 18/94), ki določa, da se funkcionarju, ki funkcijo opravlja nepoklicno in ni prejel nadomestila osebnega dohodka (ta bi se funkcionarju izplačal v podjetju, kjer je funkcionar v delovnem razmerju, iz sredstev družbenopolitične skupnosti, kjer opravlja funkcijo) prizna del osebnega dohodka. Ta lahko znaša največ 33% osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas.

Sintagma "nadomestilo izgubljenega zaslužka" izhaja iz časa, ko je bil v Sloveniji uveden delegatski sistem. Kljub temu, da so poslovniki Skupščine pred letom 1992 določali, da je funkcija delegata častna družbena funkcija, je v mandatu 1990-1992 od skupnega števila 240 delegatov Skupščine 70 delegatov opravljalo svojo funkcijo poklicno in sicer na podlagi dogovora med klubi delegatov glede na zastopanost njihovih političnih strank v Skupščini. Medtem ko je 70 delegatov svojo funkcijo opravljalo poklicno, pa je 170 delegatov prejemalo eno tretjino plače poklicnega delegata.

Težave so predvsem pri določanju in izračunavanju višine nadomestila izgubljenega zaslužka, ki je pri vsaki svetnici oziroma svetniku drugačen in bi ga Državni svet moral računati za vsakega člana posebej. Tudi Računsko sodišče v revizijskem poročilu ne navaja, kako bi Državni svet moral izplačevati nadomestila svojim članom. Veljavni zakon določa, da ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pri tem ne omenja izključno izgubljenega zaslužka pri delodajalcu. Član Državnega sveta bi lahko po službenem času opravljal še kakšno drugo pridobitno dejavnost in bi zaradi opravljanja svetniške funkcije izgubil zaslužek. V skladu z zakonom bi mu moral Državni svet povrniti stroške tudi za ta del izgubljenega zaslužka, ki bi ga bilo težko dokazati in izračunati. Poleg tega so seje Državnega sveta tudi v popoldanskem času, ko svetniki opravijo svoje dnevne delovne obveznosti pri svojem delodajalcu. To pomeni, da so svetnice in svetniki v Državnem svetu tudi v času, ko koristijo svoj prosti čas in nimajo neposredno izgubljenega zaslužka. Zato se je pokazala potreba po novi in določnejši ureditvi plačil članom Državnega sveta za opravljanje funkcije v Državnem svetu.

Veljavni zakon določa, da Državni svet imenuje sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta. Zakon ne ureja niti statusa niti plače sekretarja, zato plačo ureja Državni svet na podlagi sklepa. Pri določanju njegove plače izhaja Državni svet iz tega, da ima sekretar v skladu s 1. členom Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91, 4/93 in 18/94) položaj funkcionarja, saj ga Državni svet, kot eden izmed naslednikov "Skupščine Republike Slovenije", imenuje na to funkcijo.

Razlog za spremembo in dopolnitve veljavnega zakona je tudi, da veljavni zakon uporablja izraz "sekretar" za osebo, ki vodi službo Državnega sveta. Glede na to, da ima Državni svet tudi sekretarje delovnih teles (komisij) in sekretarje interesnih skupin prihaja do zmede v klasifikaciji nazivov za posamezna delovna mesta v službi Državnega sveta.

Veljavni zakon tudi ne vsebuje določbe, da se sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta. Takšna določba je potrebna, da se Državnemu svetu omogoči normalno delovanje. Tudi zakoni, ki urejajo organizacijo drugih ustavnih organov (npr. Ustavno sodišče, Računsko sodišče), imajo določbo s podobno vsebino.

 

Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

Predlagana je dopolnitev zakona, ki določa, da predsednik Državnega sveta opravlja funkcijo poklicno. Poklicno opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta zahteva količina in narava njegovih nalog in pristojnosti, ki so urejene v 44. členu veljavnega zakona in 16. členu Poslovnika državnega sveta (npr. predstavlja Državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje Državnega sveta ter usklajuje delo Državnega sveta z delom Državnega zbora in drugimi državnimi organi). Naslednji, 17. člen poslovnika nalaga predsedniku tudi odgovornost, saj določa, da lahko državni svetniki zahtevajo od predsednika obvestila in pojasnila v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Pomembno je tudi mednarodno sodelovanje Državnega sveta, ki je urejeno v 99. členu poslovnika in pri katerem ima glavno vlogo prav predsednik Državnega sveta.

Tudi na prednosti listi funkcionarjev Slovenije je predsednik Državnega sveta uvrščen zelo visoko, kar kaže na pomembnost funkcije, ki jo opravlja predsednik Državnega sveta. V skladu s Sklepom o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 36/94, 24/95, 47/97 in 95/02) je predsednik Državnega sveta hierarhično uvrščen na četrto mesto za predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora in predsednikom Vlade, vendar pred predsednikom Ustavnega in Vrhovnega sodišča.

Če predsednik Državnega sveta funkcije ne bi opravljal poklicno, bi to pomenilo, da bi bil še naprej zaposlen na delovnem mestu, ki ga je opravljal do izvolitve v funkcijo predsednika Državnega sveta. Narava dela predsednika namreč zahteva, da predsednik svoj polni dnevni delovni čas porabi za opravljanje svoje funkcije v Državnem svetu, kar so potrdile tudi izkušnje prvih dveh predsednikov Državnega sveta.

Predlog zakona predvideva, da ima predsednik Državnega sveta pravico do plače, kar izhaja iz poklicnega opravljanja funkcije. Višino njegove plače bo določil Državni svet s svojim aktom oziroma z aktom pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Državni svet oziroma njegovo delovno telo bo s svojim aktom plačo predsednika uredil na podoben način, kot je urejena plača predsednika Državnega zbora (ter tudi plača predsednika Ustavnega sodišča, predsednika Računskega sodišča in varuha človekovih pravic). Predsednik državnega sveta bo imel podobno kot predsednik Državnega zbora urejene druge prejemke in pravice, saj se bodo za njih uporabljale določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance Državnega zbora. Predlagana ureditev plače predsednika Državnega sveta je tudi najbolj smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač tako za funkcionarje kot za javne uslužbence in bo uvedel nov način obračunavanja plač funkcionarjem in javnim uslužbencem.

Podobno kot je predlagana ureditev plače predsednika Državnega sveta se predlaga tudi ureditev plače sekretarja Državnega sveta. Sekretar funkcijo opravlja poklicno in ima v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91, 4/93 in 18/94) status funkcionarja. Zaradi boljše preglednosti in opozorila Računskega sodišča se je z dopolnitvijo zakona predvidelo, da se status funkcionarja sekretarja Državnega sveta navede v Zakonu o državnem svetu.

Predlog zakona predvideva, da ima sekretar Državnega sveta, ki opravlja svojo funkcijo poklicno, pravico do plače. Višino njegove plače bo določil Državni svet oziroma pristojno delovno telo Državnega sveta s svojim aktom. Sekretar državnega sveta bo imel podobno kot sekretar Računskega sodišča in sekretar Ustavnega sodišča urejene druge prejemke in pravice, saj se bodo za njih uporabljale določbe zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih. Predlagana ureditev plače sekretarja Državnega sveta je tudi najbolj smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač za funkcionarje in bo uvedel nov način obračunavanja njihovih plač.

Državni svet ima sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta, ima pa tudi sekretarje komisij oziroma interesnih skupin. Ti na eni strani pomagajo predsedniku komisije oziroma vodji interesne skupine pri pripravljanju in organiziranju sej ter pripravi gradiva in zapisnikov sej, na drugi strani pa so odgovorni sekretarju Državnega sveta. Zaradi tega je predlog zakona predvidel, da bo imel vodja službe Državnega sveta naziv "generalni sekretar". S tem predlog zakona odpravlja zmedo v klasifikaciji nazivov za posamezna delovna mesta v Državnem svetu.

Ker je zelo težko, oziroma skoraj nemogoče, sproti ugotavljati nadomestilo izgubljenega zaslužka za vsako svetnico ali svetnika posebej, je predlog zakona določil, da ima član Državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta bo sejnina, ki se bo določila z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Sejnina se bo določala glede na udeležbo na sejah Državnega sveta in sejah njegovih delovnih teles. Glede na to, da se bo višina sejnine določila v razmerju s plačo predsednika Državnega sveta, ki pa se bo s 1. januarjem 2004, ko se bo začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), obračunavala na drugačen način, je smiselna ureditev, da se sejnina določa v skladu z notranjim aktom Državnega sveta, ki bo usklajen z zakonodajo. Plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta bo omejeno, tako da državne svetnice in svetniki v enem letu ne bodo prejeli več kot tretjine letne plače predsednika Državnega sveta. Na ta način bo možno predvideti letna proračunska sredstva namenjena za plačila svetnicam in svetnikom. Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije bo določil z aktom Državni svet oziroma pristojno delovno telo Državnega sveta.

Predlog zakona določa, da se sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta. Podobno urejajo tudi drugi področni zakoni, ki urejajo organizacijo ustavnih organov (npr. Računsko sodišče, Ustavno sodišče). Takšna določba je nujna za normalno delovanje Državnega sveta.

 

Primerjalno-pravni prikaz

Večina drugih domov evropskih držav lahko v zakonodajnem postopku vlaga amandmaje na zakone. Amandmaje k zakonom v postopku sprejemanja zakonov lahko vlagajo vsi drugi domovi v ureditvah s popolno dvodomnostjo (BiH, Švica, Italija in Romunija), čeprav ustave dobesedno tega ne urejajo. V ustavnih sistemih nepopolne dvodomnosti pa lahko drugi dom predlaga spremembe zakonov v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, na Poljskem in v Rusiji. V nekaterih državah z nepopolnim dvodomnim sistemom pa so drugi domovi omejeni v izvajanju pristojnosti amandmiranja zakonov v postopku njihovega sprejema. Ustavne omejitve se nanašajo predvsem na amandmiranje zakonodaje finančne narave ali državnega proračuna. Omenjene ustavne omejitve je zaslediti pri irskem, francoskem in španskem senatu ter Domu lordov Velike Britanije.

Nemčija

Ustava (t.i. temeljni zakon) Zvezne republike Nemčije ureja dva domova, ki delujeta na področju zakonodajne oblasti. Spodnji dom, Zvezni zbor (Bundestag) na zvezni ravni predstavlja vse državljane. Zgornji dom, Zvezni svet (Bundesrat) pa je predstavnik dežel (L?¤nder).

Nemška ustava veto obravnava v 77. členu. V primeru, da zakon predlaga Zvezna vlada, ima Zvezni svet pravico dati prvi komentar (Erste Wort) v roku šestih tednov; v določenih primerih v treh oziroma devetih tednih. Mnenje Zveznega sveta, ki lahko obsega tudi amandmaje, na tej stopnji ni zavezujoče za Zvezno vlado, vendar pa je pomemben znak o reakciji Zveznega sveta v času, ko bo odločal o zakonu.

Zvezni svet ima po sprejetju zakona v Zveznem zboru možnost proučitve, ali so bile njegove zahteve iz začetne faze zakonodajnega postopka sprejete. V kolikor se Zvezni svet ne strinja z vsebino sprejetega zakona lahko zahteva oblikovanje posredovalne komisije (Vermittlungsausschuss) v roku treh tednov. Dvaintrideset članska komisija je paritetno sestavljena iz članov obeh domov. Njena naloga je razrešiti nesporazum med obema domovoma predstavniškega telesa. Če komisija na osnovi doseženega kompromisa predlaga spremembo zakona - to se zgodi v večini primerov - mora o tem ponovno sklepati Zvezni zbor (četrta faza).

Nadaljnji postopek je odvisen od narave zakona, ki se sprejema. V primeru "ugovornih zakonov" (Einspruchsgesetzen), ko soglasje Zveznega sveta ni obligatorno, ima Zvezni svet na voljo suspenzivni veto. Zvezni svet izglasuje suspenzivni veto v roku dveh tednov z absolutno večino svojih članov. Zvezni zbor lahko veto Zveznega sveta v postopku ponovnega glasovanja o zakonu preglasi, vendar samo z absolutno večino. V kolikor je suspenzivni veto Zveznega sveta temeljil na dvotretjinski večini, mora biti veto v Zveznem zboru prav tako preglasovan z dvotretjinsko večino (poleg tega mora glasovati tudi absolutna večina članov Zveznega zbora).

Drugačna pa je praksa v primeru "soglasnih zakonov" (Zustimmungsgesetze), saj Zvezni zbor ne more dokončno odločiti o zakonu, ampak mora soglasje nujno doseči preko posredovalne komisije. Ta institut je podoben absolutnemu vetu.

Nemčija ima torej v izjemnih primerih petfazni zakonodajni postopek. Vsekakor pa je bistveno, da ima - za razrešitev nesoglasja med Zveznim zborom in Zveznim svetom - smiselno četrto fazo, ko posredovalna komisija pripravi kompromisni predlog.

Francija

Parlament Republike Francije je sestavljen iz dveh zbornic: Narodne skupščine (Assemblee nationale) in Senata (Senate). Zakonodajni postopek v Franciji se lahko začne bodisi v Senatu bodisi v Narodni skupščini, odvisno od tega kdo predlaga zakon oziroma kateremu domu ga predloži Vlada. Izjema so finančni zakoni in zakoni, ki zadevajo financiranje socialne varnosti, ki jih mora najprej sprejeti Narodna skupščina. Vsak zakon mora dobiti podporo v obeh domovih v enakem besedilu. V primeru nesporazuma med obema zbornicama se zakonodajni postopek ponovi. Če tudi v drugo med zbornicama ni soglasja glede besedila zakona lahko ministrski predsednik zahteva sestavo mešane komisije (commission mixte) obeh zbornic, ki je sestavljena iz sedmih članov Narodne skupščine in sedmih članov Senata. Naloga omenjene komisije je, da razreši nesporazum med zbornicama. Besedilo, ki ga sprejme komisija, predloži vlada obema zbornicama v potrditev. Amandmaje k predlogu komisije se lahko v zbornicah dodaja samo s soglasjem Vlade.

V primeru da postopek usklajevanja nesporazuma med obema zbornicama propade, lahko Vlada zahteva od Narodne skupščine, da sama oblikuje končno rešitev. Prvi dom, ki ima na zadnji stopnji zakonodajnega postopka prednost pred Senatom, pri oblikovanju končne solucije ni vezan na besedilo poravnalne komisije. Narodna skupščina lahko tedaj sprejme besedilo, kakor ga je izdelala poravnalna komisija, lahko sprejme zadnje besedilo, ki ga je sama poprej sprejela, lahko pa ga tudi spremeni z enim ali več amandmaji, ki jih je sprejel Senat.

Francoski senatorji imajo pravico dodajati amandmaje na zakone. V skladu s 44. členom ustave pripada pravica do amandmiranja zakona članom Parlamenta in Vlade. Člani Parlamenta (tako senatorji kot člani narodne skupščine) pa ne smejo predlagati zakona oziroma amandmaja, ki bi povzročili zmanjšanje javnih virov ali ustanovitev oziroma povečanje javne porabe.

Španija

Parlament (las Cortes Generales) Kraljevine Španije predstavlja špansko ljudstvo in je sestavljen iz Kongresa (Congreso de los Diputados) in Senata (Senado). Španska ustava ureja pristojnost veta Senata v 90. členu ustave. Španski Senat je primer močnega drugega doma v unitarni ureditvi. Čas, v katerem mora Senat proučiti predlog zakona, je precej daljši kot v primeru slovenskega Državnega sveta in znaša dva meseca.

Senat poleg veta, ki učinkuje na celotno zakonsko besedilo, vlaga tudi amandmaje k predlogu zakona. Medtem ko se z vetom zavrne zakon kot celota, se z amandmaji doseže, da se spremenijo le členi, ki jih Senat smatra za sporne. V primeru, da je v poročilu španskega matičnega odbora predložen predlog za veto, je razprava o zakonu kot celoti izključena, ker se o celotnem zakonu razglablja pri predlogu za veto. Ta določba pripomore k ekonomičnosti postopka, da se ne bi podvajalo razpravljanje o zakonu. V primeru sprejetega amandmaja ali veta, za katerega je potrebna absolutna večina senatorjev, se mora zakon poslati s komentarjem nazaj v Kongres. Kongres nato z navadno večino sprejme ali zavrne Senatne amandmaje oziroma lahko preglasi veto z absolutno večino (z navadno večino le v primeru, da je minilo več kot dva meseca od intervencije senata).

Poleg možnosti veta in spreminjanja zakonov pa ima španski Senat v določenih primerih še večjo pristojnost v zakonodajnem postopku. Njegov položaj krepi pristojnost soodločanja skupaj s prvim domom, Kongresom. Gre za nekatere pomembne odločitve, ki se veljavno sprejmejo le pod pogojem, da so sprejeti z večino v obeh domovih. Če omenjena večina ni dosežena, mora poskušati doseči skupno rešitev mešana komisija (Comisi??n Mixta), ki je sestavljena iz enakega števila članov Senata in Kongresa; o njenem predlogu domova ponovno sklepata. Če tudi to ne uspe, odloči dokončno Kongres z absolutno večino.

 

Finančne posledice

Predlog spremembe in dopolnitev zakona o državnem svetu ne povečuje sedanjih proračunskih sredstev za delovanje Državnega sveta. S predlogom bi se na zakonski ravni uredili plači predsednika in sekretarja Državnega sveta ter plačila svetnic in svetnikov, ki so sedaj določene s sklepom Državnega sveta. Nova zakonska ureditev bi natančneje določila velikost obsega sredstev za izvajanje nalog Državnega sveta.

 

Druge posledice

Sprejem Predloga spremembe in dopolnitev zakona o državnem svetu nima drugih posledic.

 

Besedilo členov

1. člen

V 44. členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

"Predsednik državnega sveta opravlja svojo funkcijo poklicno.

Predsednik državnega sveta ima pravico do plače. Višina plače predsednika državnega sveta se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta v skladu z zakonom.

Za druge prejemke in pravice predsednika državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za poslance državnega zbora."

Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.

2. člen

V prvem odstavku 46. člena se pred besedo "sekretarja" doda beseda "generalnega".

V drugem odstavku se pred besedo "sekretar" doda beseda "Generalni".

Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:

"Generalni sekretar državnega sveta je funkcionar državnega sveta.

Generalni sekretar državnega sveta ima pravico do plače. Višina plače generalnega sekretarja državnega sveta se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta v skladu z zakonom.

Za druge prejemke in pravice generalnega sekretarja državnega sveta se uporabljajo določbe zakona, ki ureja te pravice za funkcionarje v državnih organih."

3. člen

V tretjem odstavku 47. člena se za besedo "sekretar" doda beseda "generalni".

4. člen

Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:

"Sredstva za uresničevanje letnega programa dela državnega sveta se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na podlagi letnega finančnega načrta državnega sveta."

5. člen

V 51. členu se za besedo "sekretarja" doda beseda "generalnega".

6. člen

V 62. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

"Za opravljanje funkcije ima član državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije."

Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Plačilo za opravljanje funkcije člana državnega sveta je sejnina, ki se določi z aktom državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa državnega sveta. Letni znesek sejnin, ki se izplača posameznemu članu državnega sveta, ne sme presegati 1/3 letne plače predsednika državnega sveta.

Povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije določi z aktom državni svet oziroma pristojno delovno telo državnega sveta."

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obrazložitev

K 1. členu

Od začetka delovanja Državnega sveta je predsednik Državnega sveta svojo funkcijo opravljal poklicno na podlagi 100. člena Poslovnika državnega sveta. Poklicna predsedniška funkcija je potrebna predvsem zaradi narave in količine dela, ki ga izvaja predsednik, zaradi njegove odgovornosti nasproti svetnicam in svetnikom pri opravljanju funkcije in zaradi visoke pozicije na prednostni listi funkcionarjev Republike Slovenije. Ker zakon ureja le, da je funkcija člana Državnega sveta častna predlagan drugi odstavek 44. člena določa, da predsednik opravlja svojo funkcijo poklicno.

Predlagan novi tretji odstavek na zakonski ravni določa, da ima predsednik Državnega sveta pravico do plače ter ureja višino plače. Predlaga se, da se višina plače predsednika Državnega sveta določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta v skladu z zakonom. Predlagana ureditev je smiselna, saj se bo 1. januarja 2004 začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), ki določa enoten zakonodajni okvir določanja plač funkcionarjev in uvaja nov način obračunavanja njihovih plač.

Za druge prejemke in pravice predsednika Državnega sveta se v novem četrtem odstavku predlaga uporabo določb zakona, ki urejajo te pravice za poslance Državnega zbora.

K 2. členu

Dopolnitve v prvem in drugem odstavku 46. člena sledijo spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

Iz 1. člena Zakona funkcionarjih v državnih organih (Uradni list št. 30/90, 2/91, 18/91, 22/91 in 4/93 in 18/94) je razvidno, da ima sekretar Državnega sveta status funkcionarja. Veljavni zakon v 46. členu določa, da Državni svet imenuje sekretarja, ki vodi službo Državnega sveta. Vendar pa zakon ne ureja statusa sekretarja, zato Računsko sodišče v revizijskem poročilu navaja, da je Zakon o državnem svetu pomanjkljiv. S predlaganim tretjim odstavkom se ureja, da je sekretar Državnega sveta funkcionar Državnega sveta.

Predlagan novi četrti odstavek določa, da ima sekretar pravico do plače. Višina njegove plače se določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta v skladu z zakonom. To je smiselno glede na novo, že veljavno ureditev plačnega sistema funkcionarjev, ki se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2004. Takrat se bo začel uporabljati Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002).

Za druge prejemke in pravice sekretarja Državnega sveta se v novem petem odstavku predlaga uporabo določb zakona, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.

K 3. členu

Predlagana dopolnitev 47. člena sledi spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

K 4. členu

S predlaganim novim 47.a členom se bodo na podlagi letnega finančnega načrta Državnega sveta zagotovila sredstva za uresničevanje letnega programa dela Državnega sveta v proračunu Republike Slovenije, kar je nujno za normalno delovanje Državnega sveta. Podobno določbo vsebujejo tudi zakoni, ki urejajo organizacijo drugih ustavnih organov (npr. Ustavno sodišče, Računsko sodišče).

K 5. členu

Predlagana dopolnitev 51. člena sledi spremenjenemu poimenovanju sekretarja Državnega sveta v generalnega sekretarja Državnega sveta.

K 6. členu

V skladu s sedanjo ureditvijo ima član Državnega sveta pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. Predvsem zaradi težav pri določanju in izračunavanju višine izgubljenega zaslužka pri vsaki svetnici oziroma svetniku posebej je s spremembo drugega odstavka 62. člena zakona predvideno, da ima član Državnega sveta pravico do plačila za opravljanje funkcije v Državnem svetu.

Nov tretji odstavek določa način določanja višine plačila za opravljanje funkcije in povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije člana Državnega sveta. Predlaga se, da bo plačilo za opravljanje funkcije člana Državnega sveta sejnina, ki se bo določila z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Takšna ureditev je primerna, saj se bo sejnina člana Državnega sveta izplačevala v razmerju s plačo predsednika Državnega sveta. Ta pa se bo s 1. januarjem 2004, ko se bo začel uporabljati že veljavni Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002), obračunavala na drugačen način. Zaradi potrebe po planiranju letnih proračunskih sredstev, namenjenih za izplačilo plačil članom Državnega sveta, predvideva zakon omejitev plačil članov Državnega sveta na letni ravni. Letni znesek sejnin, ki se bo izplačal posameznemu članu Državnega sveta, ne bo smel presegati 1/3 letne plače predsednika Državnega sveta.

Predlagan četrti odstavek določa, da se povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije določi z aktom Državnega sveta oziroma pristojnega delovnega telesa Državnega sveta. Gre le za bolj določno zakonsko ureditev povračil stroškov, ki jo je Državni svet v praksi izvajal od nastanka dalje in je bila primerna.

K 7. členu

Določen je običajen rok za uveljavitev zakona.

 

Besedilo členov, ki se spreminjajo oziroma dopolnjujejo

44. člen

Predsednik predstavlja državni svet, pripravlja, sklicuje in vodi seje državnega sveta ter usklajuje delo državnega sveta z delom državnega zbora.

Podpredsednik pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej ter ga nadomešča v primeru zadržanosti.

46. člen

Državni svet ima sekretarja, ki ga imenuje svet.

Sekretar vodi službo državnega sveta.

47. člen

Državni svet ima svoj pečat.

Pečat je okrogle oblike. V sredini ima grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis "Državni svet Republike Slovenije".

Pečat hrani sekretar državnega sveta.

51. člen

Po potrditvi mandatov državni svet izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja državnega sveta.

62. člen

Funkcija člana državnega sveta je častna.

Član državnega sveta ima pravico do nadomestila izgubljenega zaslužka za čas opravljanja funkcije in pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

K 7. točki dnevnega reda:
- Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta

Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta, ki ga je Državni svet sprejel na 4. seji dne 12.3.2003, v 6. členu določa veljavnost sklepa do vključno 30. junija 2003.

Sklep o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika in sekretarja državnega sveta se spreminja v 3., 5. in 6. členu, vendar pa ne prinaša nobenih vsebinskih sprememb. V 3. in 5. členu zamenjujemo besedilo na priporočilo notranje revizije, v 6. členu pa določamo veljavnost sklepa za nedoločen čas.

Sklep so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Stališča interesne skupine lokalnih interesov je podal Darko Fras.

Razpravljali so državni svetniki prof. dr. Alojz Križman, prof.dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, prof.dr. Janvit Golob, Janez Sušnik, mag. Zlatko Jenko, dr. Zoltan Jan, Jože Ilc, mag. Adolf Zupan in Marjan Maučec.

Amandma je vložil državni svetnik prof.dr. Jože Mencinger in sicer:

"Sejnina se plačuje samo za mesece, v katerih državni svet zaseda."

Amandma ni bil sprejet (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 7 jih je glasovalo za, 26 jih je bilo proti in 2 sta se glasovanja vzdržala.)

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Na podlagi 46. in 62. člena Zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) ter 19., 23., 86. in 100. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (Ur. l. RS 44/93 in 14/99) je Državni svet Republike Slovenije na seji dne 11. 06. 2003 sprejel naslednji

S K L E P   O   M E R I L I H

za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije in plače za poklicno opravljanje funkcije predsednika ter sekretarja državnega sveta

1. člen

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo poklicno, ima pravico do plače v višini, ki velja za predsednika državnega zbora, zmanjšane za 5%.

Če predsednik opravlja svojo funkcijo nepoklicno, ima pravico do nadomestila v višini 60% plače, ki bi jo prejemal, če bi funkcijo opravljal poklicno.

2. člen

Sekretar Državnega sveta Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo poklicno, ima pravico do plače v višini, ki velja za generalnega sekretarja državnega zbora, zmanjšane za 5%.

3. člen

Državnim svetnikom, ki opravljajo funkcijo v Državnem svetu Republike Slovenije nepoklicno, se za opravljanje funkcije v državnem svetu prizna sejnina, ki je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela. Stalni del sejnine se določi v višini 1/6 od osnove za obračun plače predsednika Državnega sveta Republike Slovenije pomnožene s koeficientom 5. Stalni del sejnine se poveča za funkcijski dodatek v skladu s 4.členom.

4. člen

Funkcijski dodatek se določi glede na stalne dolžnosti v državnem svetu in njegovih delovnih telesih.

Glede na funkcijo, ki jo opravlja član državnega sveta, so določeni naslednji funkcijski dodatki:

1. podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije je upravičen do funkcijskega dodatka v višini 45% stalnega dela sejnine;
2. predsednik komisije Državnega sveta Republike Slovenije in vodja interesne skupine sta upravičena do funkcijskega dodatka v višini 35% stalnega dela sejnine;
3. podpredsednik komisije Državnega sveta Republike Slovenije je upravičen do funkcijskega dodatka v višini 15% stalnega dela sejnine.

Članu državnega sveta pripada funkcijski dodatek samo po enem od kriterijev, in sicer po najvišjem.

5. člen

Za udeležbo na rednih sejah državnega sveta in rednih sejah delovnih teles državnega sveta imajo člani državnega sveta pravico do spremenljivega dela sejnine:
- za udeležbo na seji državnega sveta v višini 5% osnove za obračun plače predsednika državnega sveta pomnožene s koeficientom 5;
- za udeležbo na seji komisije državnega sveta v višini 3% osnove za obračun plače predsednika državnega sveta pomnožene s koeficientom 5.

Za udeležbo na sejah interesne skupine imajo člani interesne skupine pravico do spremenljivega dela sejnine v višini 3% osnove za obračun plače predsednika državnega sveta pomnožene s koeficientom 5.

Za udeležbo na sejah kolegija predsednika državnega sveta imajo člani državnega sveta pravico do spremenljivega dela sejnine v višini 3% osnove za obračun plače predsednika državnega sveta pomnožene s koeficientom 5.

V primeru odsotnosti s seje državnega sveta ali seje delovnega telesa državnega sveta član državnega sveta ni upravičen do spremenljivega dela sejnine.
Za korespondenčno sejo državnega sveta se spremenljivi del sejnine ne obračuna.

Za članstvo v delovnih telesih državnega zbora in medparlamentarnih organizacijah ter v primerih, ko so člani državnega sveta poročevalci v državnem zboru oziroma njegovih delovnih telesih, so člani državnega sveta upravičeni do takšnih sejnin, kot bi jim pripadale pri delu državnega sveta.

6. člen

Sklep začne veljati naslednji dan po tem, ko ga sprejme Državni svet Republike Slovenije.

Predlagani sklep je bil sprejet z večino glasov (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

Predsednik je zaključil 7. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem gostom, ki so se odzvali vabilu, zahvalil za sodelovanje in razpravo.