Mnenje k Petnajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009

Državni svet Republike Slovenije je na 30. seji 13. 10. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Petnajstemu rednemu letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009

Državni svet se je seznanil s Petnajstim rednim letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 in ga soglasno podprl.

Državni svet ugotavlja, da je Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009 pripravljeno zelo sistematično in pregledno, ter da so v njem zajeta vsa kritična dogajanja v naši družbi.  

Državni svet soglaša z ugotovitvijo Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh), da se v naši družbi zaostrujejo problemi zlasti na področju socialnega in zdravstvenega varstva, ki pa jih izvršilna in zakonodajna oblast prepočasi ali pa jih sploh ne razrešujeta, zato se zastavljata ključni vprašanji, ali je Slovenija (še) socialna država oziroma v kakšnem obsegu uresničuje načelo pravne države. Številne spremembe čedalje več posameznikom otežujejo ali celo onemogočajo dostop do dobrin, ki naj bi jih socialna država zagotavljala vsem. Gre za več področij, med katerimi je najbolj izpostavljeno zdravstveno in socialno varstvo, zaposlovanje in izobraževanje, stanovanjska politika in pravosodje.

Državni svet podpira opozorila Varuha ob prepočasni odzivnosti posameznih  ministrstev, še posebno Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki nekatere vloge rešuje v roku enega, ki zadevajo socialne pomoči, kar je za osebe v socialnih stiskah nesprejemljivo. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku bi morali te vloge razrešiti v 60 dneh. Tako se ugotavlja, da izvršilna in zakonodajna oblast ne spoštujeta institucijo Varuha in ne razrešujeta žgočih družbenih problemov, na katere Varuh opozarja že vrsto let. S tem, ko se državne institucije ne odzovejo na probleme, ki jih Varuh permanentno zasleduje in jih ne razrešujejo, pa se po mnenju Državnega sveta in Varuha upravičeno zastavlja vprašanje, ali je Slovenija sploh še socialna država. Po navedbah Varuha samo Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje tekoče odgovarjata in resno jemljeta Varuhova opozorila.

V zadnjem letu je velik porast vlog na področju zdravstva in to zadev, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje (bolniške, zdravila). Veliko pritožb je tudi v zvezi s komunikacijo zdravnikov do bolnikov in znotraj zdravstvenega osebja. Zdravniki in drugo zdravstveno osebje ni usposobljeno za medsebojno komunikacijo. Povečuje se tudi stopnja revščine, na kar pa Varuh opozarja že vrsto let.

Državni svet podpira Varuhova opozorila glede tekočega urejanja številnih žgočih problemov v naši družbi, ki se nanašajo na vsa družbena področja in predlaga Vladi Republike Slovenije, da jih temeljito analizira in jih prične sistematično razreševati. Državni svet predlaga, da Varuh v prihodnje temeljito prouči tudi pojav poglobljenega razslojevanja našega prebivalstva v peščico bogatih na eni strani in na drugi strani vsako leto večje število revnih. Državni svet se zavzema, da bi Varuh v okviru svojih pooblastil dal večji poudarek preventivnemu delovanju poleg ugotavljanja obstoječih kršitev človekovih pravic. Varuh naj sistematično spremlja dogajanja v gospodarskih kot tudi negospodarskih družbah in opozarja na nepravilnosti v poslovanju ter s svojim delovanjem skuša preprečiti stečaje teh družb, ki imajo za posledico velike finančne primanjkljaje za državni proračun kot tudi izgube delovnih mest. Varuh naj analizira tudi učinkovitost izobraževanja v naših šolah in opozori na problematiko vzgajanja mladine na način, da ta ni sposobna funkcionalno odrasti in je zaradi tega podrejena raznim odvisnostim, ki jih potrošniška družba in zlasti kapital brezmejno izkoriščata. Mladi sledijo ugodju in pri tem ne znajo ločiti in delati tega, kar je prav, niso sposobni empatije in socializacije z drugimi in z okoljem. To velja še zlasti za področje izobraževanja invalidov. Državni svet opozarja na dejstvo, da bi kazalo posebej opozoriti tudi na problematiko socialnega dialoga, saj se v današnjih, sicer težkih gospodarskih razmerah, uveljavlja zgolj vladni monolog, v katerem za nasprotno stran ni posluha niti ji ni dana možnost, da se z njo vzpostavi kakršnokoli komunikacijo. 

Državni svet soglaša z mnenjem Varuha, da ni potrebe po imenovanju posebnih varuhov, ki bi skrbeli za pravice določenih starostnih skupin, za osebe z določenimi težavami itd., podpira pa pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Republike Slovenije, da bi se v Sloveniji ponovno formiral Urad za invalide, v katerem bi delovali strokovnjaki, ki so zdaj zaposleni po raznih ministrstvih in drugih državnih uradih. Po sprejemu Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov pred dvema letoma bi morala Republika Slovenija organizirati poseben odbor, ki bi spremljal uresničevanje te konvencije in predlagal potrebne spremembe zakonodajni in izvršni veji oblasti ter pripravljal letna poročila. Republika Slovenija tega odbora ni ustanovila, zato bo morala civilna iniciativa v okviru invalidskih organizacij, po zgledu evropskih držav, pripraviti v skladu s Konvencijo, tako imenovano "senčno" poročilo o dogajanju v invalidskih organizacijah. Državni svet podpira tudi pobudo Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Republike Slovenije, da ta prične z Varuhom intenzivneje sodelovati in skupaj z njim pripravljati ustrezne zakonodajne in izvršilne predloge za hitrejše reševanje odprtih problemov in večjo integriteto invalidov v tekočo vladno politiko. Ob tem je bila dana tudi pripomba, da Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov ne deluje razvojno in da se z njegovo ustanovitvijo število zaposlenih invalidov ne povečuje. 

Državni svet nadalje opozarja, da je v obravnavanem poročilu še vedno prisotna dihotomija izrazov in hkratne uporabe invalidi in hendikepirani za isto skupino državljanov, na kar Državni svet Republike Slovenije izrecno opozarja že dve leti. V Sloveniji opažamo tudi izrazit problem prodora "hendikepa" in nekritičnega odziva nanj. Na tem področju beležimo izrazit ideološki rasizem do invalidov.

Državni svet je dal tudi pobudo, da je potrebno tesnejše sodelovanje z Varuhom na področju skupne priprave predlogov zakonodajnih iniciativ za potrebne spremembe zakonskih in podzakonskih predpisov.