Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij

Državni svet Republike Slovenije je na 16. izredni seji, dne 6. 4. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-G), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 21. izredni seji, dne 30. 3. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-G). 

Obrazložitev:

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 46. seji 29. marca 2010 obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in ni podprla predloga zakona v delu, ki opredeljuje ustanovitev Občine Ankaran.

Z zakonom se tehnično zaključuje postopek ustanavljanja novih občin in določitvi njihovih območij, ki temelji na Zakonu o lokalni samoupravi. Po že izvedenem predhodnem postopku v Državnem zboru ter po opravljenih referendumih, s katerim je bila ugotovljena volja prebivalcev, je Državni zbor Republike Slovenije z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-G) ustanovil Občino Mirna in Občino Ankaran ter v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se ime občine praviloma določi po središčnem naselju, ki je praviloma tudi sedež občine, preimenoval Občino Sveti Jurij v Občino Sveti Jurij ob Ščavnici.

Občinski svet Občine Trebnje in Občine Sveti Jurij sta podprla ustanovitev Občine Mirna oziroma preimenovanje Občine Sveti Jurij v Občino Sveti Jurij ob Ščavnici, medtem ko Občinski svet Mestne občine Koper in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti nista podprli drobitve Mestne občine Koper in ustanovitve Občine Ankaran.

V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi je volja volivcev, izražena na referendumu,  eden od pogojev v postopku ustanovitve nove občine. Za Občino Ankaran je glasovalo 55,45 % volivcev, ki so glasovali (okoli 35 % vseh volilnih upravičencev), za Občino Mirna pa 88,24 % volivcev, ki so glasovali (okoli 60 % vseh volilnih upravičencev). Poleg upoštevanja volje ljudi pa je treba v primeru ustanovitve Občine Ankaran, ko ne gre za originarno ustanavljanje občine, kar je veljalo v času vzpostavitve lokalne samouprave, ampak izločitev območja in posledično spreminjanje območja Mestne občine Koper, upoštevati tudi mnenja občinskega sveta ter tudi stališče italijanske narodne skupnosti. Občinski svet Mestne občine Koper je zavrnil ustanovitev občine Ankaran, pri čemer je od 25 mestnih svetnikov le eden podprl njeno ustanovitev. 

Državni svet opozarja na pretekle odločitve Državnega zbora, ko ni upošteval volje volivcev, izražene na (posvetovalnem) referendumu, in to kljub večinski volji volivcev na območju, ki se je želel izločiti, ni ustanovil nove občine.

Izločitev naselja Ankaran iz Mestne občine Koper in ustanovitev Občine Ankaran predstavlja parcialno rešitev in ne celovitega reševanja neustavnosti Mestne občine Koper. V skladu z odločitvami Ustavnega sodišča je Mestna občina Koper prevelika po teritorialnem obsegu, številu naselij in prebivalcev, njeno območje presega območje mesta in mestne okolice, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva. Po mnenju Ustavnega sodišča ni mogoče govoriti o skupnih potrebah in interesih na ozemlju, ki vključuje poleg mesta in primestja še globoko zaledje mesta (ruralna naselja), kjer imajo prebivalci drugačne potrebne in interese kot v samem mestu in njegovem primestju. Ankaran je del območja mesta Koper in zato v primeru izločitve tega dela iz območja Mestne občine Koper ne bi sledili odločbam Ustavnega sodišča, iz katerih izhaja, da je temeljni problem območja Mestne občine Koper prevelika heterogenost ozemlja, ki poleg mesta vključuje tudi ruralna območja.

Ponovno je potrebno poudariti in pritrditi razlogom Občinskega sveta Mestne občine Koper, na katere je opozoril v svojem negativnem mnenju z dne 25. marca 2010 k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, in sicer:

• Občina Ankaran ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev občine, določenih v 13 a. členu Zakona o lokalni samoupravi,
•  z njeno ustanovitvijo ni izvedena odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št.U-I-301/98
• ustanovitev nove Občine Ankaran bistveno posega v ustavno zaščitene pravice Italijanske narodne skupnosti, obenem pa pomeni tudi nespoštovanje mednarodnih pogodb in sporazumov.

Občina Ankaran ne izpolnjuje zakonskih pogojev, ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi. Občina  sicer izpolnjuje  objektivne kriterije, ki ji določa 13. člen Zakona o lokalni samoupravi, ne izpolnjuje pa kriterija iz 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da ima občina najmanj 5000 prebivalcev. Ta kriterij oziroma pogoj sicer ni moč jemati togo in so izjeme od tega pogoja dopustne, kot je to določeno v 3. odstavku 13. a člena. Potrebno je poudariti, da te izjeme morajo biti nedvoumno in določno izkazane, kar pa v konkretnem primeru niso. Ustavno sodišče je v svoji odločbi  št. U-I-2/06 izrecno navedlo, da je predlagatelj dolžan utemeljiti razloge, ki utemeljujejo ustanovitev nove občine. Iz navedenega izhaja, da je potrebno,  nedvoumno in določno obrazložiti, zakaj se lahko v konkretnem primeru odstopi od splošnega pogoja glede števila prebivalstva in obrazložiti in določno navesti, katera izjema  določena v III. odstavka 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi v konkretnem primeru opravičuje ustanovitev občine, ki ima manj kot 5000 prebivalcev. V primeru Občine Ankaran to ni bilo storjeno in Vlada Republike Slovenije v obrazložitvi predloga zakona ni obrazložila, katera konkretna zakonska izjema opravičuje  ustanovitev nove občine z manj kot 5000 prebivalci.

Kot  izhaja iz odločitve Ustavnega sodišča U-I-301/98 je Mestna občina Koper v teritorialnem smislu »neustavna« v tem, ker povezovanje mesta in z njim nepovezanih naselij v eno občino ni le v nasprotju z ustavno zasnovo mestne občine, temveč tudi z ustavno zasnovo občine nasploh.  Izločitev naselja Ankaran iz Mestne občine Koper in na tem območju ustanovitev Občine Ankaran v ničemer ne rešuje zgoraj navedenega problema, temveč v bistvu problem samo še poglablja. Dejstvo je namreč, da je bilo naselje Ankaran, zaradi razvoja Luke in poslovno gospodarske cone Sermin, neposredno povezano z mestom Koper in je iz tega vidika, v duhu odločbe Ustavnega sodišča, morda celo edino nesporno naselje v celotni Mestni občini Koper, ki je bilo vključeno v mestno občino. Z  ustanovitvijo Občine Ankaran se na eni strani posega v že povezano naselje, po drugi strani pa so naselja nad Ankaranom dejansko izgubila neposredni stik in postala tako še bolj nepovezana z mestom, Mestna občina Koper pa še bolj »neustavna«. Kot je že bilo navedeno lahko Državni zbor ustanovi novo občino, če ta izpolnjuje zakonske pogoje in če je nova občina v  skladu z  ustavno zasnovo občine na eni strani in na drugi strani, če preostali del občine, iz katere se izloči nova občina še vedno izpolnjuje zakonske pogoje in je v skladu z ustavno zasnovo občine. V konkretnem primeru Mestna občina Koper z izločitvijo naselja Ankaran še vedno izpolnjuje zakonske pogoje za mestno občino, nikakor pa ni moč trditi, da je v skladu z ustavno zasnovo občine. Državni zbor ne bi smel sprejeti nikakršne delitve Mestne občine Koper, ki problema teritorialne neustavnosti ne rešuje v celoti in v duhu že navedene ustavne odločbe.

Geografski in gospodarski razlogi kažejo na utemeljene razloge, zaradi katerih bi naselje Ankaran moralo ostati del Mestne občine Koper. Naselje Ankaran (v mejah sedanje krajevne skupnosti) je bilo namreč v celoti vključeno v »ureditveno območje mesta Koper«. To je že najmanj 20 let stara in še vedno veljavna opredelitev dolgoročnega plana in prostorskih sestavin veljavnih planskih dokumentov. Z razvojem pristanišča so se pristanišče in z njim povezane dejavnosti začele širiti na območje t.i. Ankaranske bonifike. Že z dolgoročnim prostorskim planom iz leta 1986 je bil razvoju mesta Koper namenjen velik del tega območja, z novim državnim prostorskim načrtom, ki je v pripravi, pa bo za razvoj gospodarskih dejavnosti namenjenih še več teh površin. Gre za območje, ki se je v preteklih letih z vlaganji Mestne občine Koper razvilo praktično iz nič in danes  predstavlja razvojni gospodarski potencial za enovito Mestno občino Koper. Prav tako je potrebno poudariti, da bo ustanovitev nove občine Ankaran  imela lahko izrazit negativni vpliv na poslovanje in razvoj Luke Koper, kar lahko ima škodljive posledice tako za Mestno občino Koper kot tudi za širšo regijo in državo, kot večinskega lastnika Luke Koper.

Ponovno je potrebno opozoriti na dejstvo, ki ga je izpostavil tako Občinski svet Mestne občine Koper, kot tudi Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Koper in pa Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, da na območju Mestne občine Koper deluje italijanska narodna skupnost, ki ima že z Ustavo  zagotovljen poseben status. Ta poseben status italijanski narodni skupnosti zagotavlja 64. člen Ustave. Z ustanovitvijo nove občine se bo  povsem objektivno gledano  poslabšal položaj  pripadnikov italijanske narodne skupnosti. Narodna skupnost bo prizadeta v okviru pravice do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku (na območju Občine Ankaran ni šole, ni vrtca, ni knjižnice  z italijanskim jezikom), gospodarske in kulturne dejavnosti in v drugih pravicah, ki jih sedaj kot močna skupnost enotno uresničuje v okviru Mestne občine Koper Pri tem je potrebno poudariti, da se lahko s spremembo območja občine ogrozi etnična sestava občine. Z drugimi besedami, delitev Mestne občine Koper pomeni številčno slabitev italijanske narodne skupnosti in njeno večjo razpršenost, ki v končni fazi zaradi majhnega števila pripadnikov italijanske skupnosti v novi občini, lahko pomeni zamrtje njene dejavnosti. Poleg tega, da sprejeti zakon krši ustavne pravice italijanske narodnosti, pa je tudi v nasprotju s 7. točko Posebnega statuta, priloženega k Londonskemu memorandumu iz leta 1954, ki ga je Republika Slovenija nasledila in ki določa, da se "ne smejo izvršiti nikakršne spremembe meje temeljnih administrativnih enot na področjih, ki prihajajo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije, z namenom, da se ogrozi etnična sestava teh enot".

Po mnenju Državnega sveta bi bilo treba pristopiti k pripravi celovite rešitve preoblikovanja območja Mestne občine Koper, ki bo sledila odločbam Ustavnega sodišča.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Boris Popovič.