Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H)

Državni svet Republike Slovenije je na 26. izredni seji 29. 11. 2010, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), ki ga je Državni zbor sprejel na 22. redni seji 23. novembra 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/2006), sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H).

Obrazložitev:

Vlada kot predlagatelj zakona v njegovi obrazložitvi navaja, da se poskuša s predlaganimi spremembami in dopolnitvami bolj primerljivo in pravično opredeliti višino dohodkov posameznih zavezancev iz naslova te dejavnosti, pri čemer se glede določanja dohodka iz naslova prodaje ohranja katastrski dohodek, dohodki iz naslova kmetijskih subvencij pa naj bi se po novem pripisovali kmečkemu gospodinjstvu v dejansko prejetih zneskih.
Ne glede na ta namen pa zakon uveljavlja več določb, ki bodo bistveno povečale  davčno obremenitev kmečkih gospodarstev, uvedle nove administrativne obveznosti glede vodenja knjigovodstva in poslabšale dohodkovni in socialni položaj kmetov tudi na drugih področjih, kolikor se bo davčna osnova kot seštevek katastrskega dohodka in drugih dohodkov, na primer kmetijskih subvencij, upoštevala kot dejansko doseženi dohodek  pri pravicah in  prejemkih iz socialne varnosti oziroma socialnih transferov (otroški dodatek, štipendije itd.).

Državni svet ugotavlja, da je bil zakon sprejet po nujnem postopku brez predhodnega usklajevanja z  zainteresirano javnostjo in ob nasprotovanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugih reprezentativnih organizacij na področju kmetijstva in gozdarstva.

Sprejeti zakon v 4. členu predvideva, da se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih dohodkov in odhodkov oziroma normiranih odhodkov že, če skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500,00 evrov. V obrazložitvi zakona je navedeno, da je po razpoložljivih podatkih v Sloveniji okoli 6.100 takih kmetij z okoli 11.500 zavezanci za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki bodo morale pričeti ugotavljati dohodek na podlagi vodenja knjigovodstva z letom 2013.
Predlagatelj zakona je torej navedel samo približno število kmečkih gospodinjstev, ki bi bila zajeta z obveznim vodenjem knjigovodstva v davčne namene. V postopku priprave in sprejema zakona pa sploh ni bila niti približno ocenjena stroškovna obremenitev, ki jo bo  uvedba obveznega vodenja knjigovodstva pomenila za kmečka gospodarstva  glede na predlagani dohodkovni cenzus. Če upoštevamo veliko razdrobljenost kmetij in omejujoče naravne dejavnike, predlagatelj tudi  ni primerjal stroškov obveznega vodenja knjigovodstva  s predvidenim povečanjem davčnih prihodkov, da bi lahko ocenil neto narodnogospodarski učinek uzakonjene rešitve.
Ob predpisanem cenzusu in ob upoštevanju kmetijskih subvencij v dejansko prejetem znesku poleg katastrskega dohodka se postavlja tudi načelno vprašanje narave teh subvencij. Po mnenju Državnega sveta je vprašljivo, ali je kmetijske subvencije pravilno in pravično davčno obravnavati kot čisti dohodek prejemnikov, saj  lahko kmetijske subvencije glede na dejanske pridelovalne razmere in stroške pokrivajo ne samo stroške delovne sile, temveč tudi druge odhodke, ki so nujno potrebni za kmetijsko pridelavo.
Po stališču, ki se je izoblikovalo v okviru kmetijskih reprezentativnih organizacij, bi bila uvedba obveznega vodenja knjigovodstva na kmetijah ukrep, ki bi bil glede na stroške, povezane z vodenjem knjigovodstva,  in predpostavljeni dohodek sorazmeren pri cenzusu 15.000,00 evrov katastrskega dohodka. Državni svet meni, da pri tem ne bi smeli upoštevati drugih dohodkov že zato, ker se kmetijske subvencije lahko glede na spremembe v proizvodni usmeritvi oziroma intenzivnosti posameznega kmetijskega gospodarstva ter v skupni kmetijski politiki bistveno spreminjajo  tudi znotraj samega davčnega obdobja.

V prehodni določbi 14. člena zakona  je za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2010 predvideno upoštevanje 50% drugih  dohodkov  iz 70. člena ZDoh-2, razen če je tako ugotovljen drug dohodek višji od pavšalno ocenjenega drugega dohodka zavezanca. V 15. členu pa je predvideno, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena zakona v letih 2011 in 2012 upošteva 50% teh dohodkov. Zaradi lažjega prehoda na nov sistem obdavčenja in zaradi narave kmetijskih subvencij, ki v Sloveniji pokrivajo ne samo izpad dohodka pridelovalcev, temveč tudi druge stroške pridelave,  je bilo v fazi sprejemanja zakona predlagano, da se upošteva 30% namesto 50% dohodkov v 14. členu in v 15. členu zakona, kar pa ni bilo upoštevano.

Sprejete rešitve v zakonu torej  v obdobju finančne in gospodarske krize povečujejo davčno obremenitev kmetov in uvajajo nove obveznosti glede vodenja knjigovodstva, kar je povezano z nezanemarljivimi stroški, zato bodo zmanjšale spodbude, ki jih predstavljajo kmetijske subvencije za slovensko kmetijstvo, ki prideluje v težjih razmerah kot povprečni pridelovalec v EU, zmanjšale pa  bodo tudi   interes kmetov za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti.  

* * *

Za poročevalca na seji Državnega zbora je bil določen državni svetnik Peter Vrisk.