Zahteva za ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Državni svet Republike Slovenije je na 48. seji, dne 8. 11. 2006, ob obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-F), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 21. redni seji, dne 2. 11. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Obrazložitev:

Državni svet nasprotuje v 2. členu novele spreminjanju dosedanjega 46. člena zakona. Novela zakona zmanjšuje število predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda iz 5 na le 3 predstavnike zaradi enakomerne zastopanosti vsake navedene interesne skupine v svetu ter zaradi uveljavljanja načela partnerstva med sodelujočimi v procesu izobraževanja in vzgoje. Državni svet meni, da navedeni argumenti niso prepričljivi, saj zmanjšanje števila strokovnih delavcev v svetih zavodov ne bo izboljšalo kakovosti njihovega delovanja, temveč se bo nasprotno zaradi večjega števila ostalih dveh interesnih skupin okrepil vpliv politike na delovanje šol.

Poudariti je treba, da člani svetov zavodov (predstavniki ustanovitelja in predstavniki staršev ter predstavniki dijakov v srednjih šolah) za delovanje šole ne nosijo nikakršne odgovornosti, ki pa jo v resnici imajo zaposleni, predvsem učitelji v šolah in vzgojitelji v vrtcih, zato bi bilo prav, da so zastopani z večjim številom članov, saj svet zavoda sprejema tudi strokovne odločitve, o katerih najbolj kompetentno odločajo strokovni delavci. S tem se ne bo povečala avtonomija šol in navidezna decentralizacija ne bo zmanjšala političnega vpliva na delovanje šol.

Državni svet ugotavlja, da se je sedanja sestava svetov zavodov v vseh letih uporabe veljavnega zakona pokazala kot ustrezna, saj tako sestavljeni sveti zavodov delujejo racionalno, odločitve se pretežno sprejemajo soglasno ali z veliko večino glasov, do preglasovanja prihaja le izjemoma. Slednje ne velja le za postopek imenovanja ravnateljev, kjer so glasovanja, v primerjavi z opredeljevanjem o drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti sveta zavoda, bolj izenačena. Ker ravnatelj usmerja in vodi vzgojni oziroma izobraževalni proces v zavodu, je po zakonu pedagoški vodja. Večji vpliv zaposlenih (v praksi so člani svetov v veliki večini vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih, učiteljice in učitelji v šolah in vzgojitelji v dijaških domovih) pri odločanju o imenovanju je zato smiseln, saj strokovni delavci lahko najbolj vsestransko ocenijo, kdo od kandidatov ima ustrezne sposobnosti, strokovno znanje in primerne osebnostne lastnosti za dobro vodenje šole ali vrtca. Strokovni delavci namreč tudi najbolje poznajo kandidate.

Državni svet meni, da zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dosedanja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna. Državni svet dvomi, da bo zmanjšanje števila zaposlenih v svetih zavodov privedlo do izbire kakovostnejših ravnateljev, ampak meni, da se bodo pri tem strokovna merila umaknila v ozadje.

Po mnenju državnega sveta je tudi nesprejemljivo, da je bila navedena novela zakona, ki predvideva nekatere bistvene spremembe temeljnega zakona v vzgoji in izobraževanju, sprejeta brez upoštevanja mnenja socialnih partnerjev, s katerimi ni bilo usklajevanj pred vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek. Zaposleni v slovenskih vrtcih in šolah se ne strinjajo s predlaganimi spremembami, kar so dokazali že letos spomladi, ko so proti napovedanim spremembam prispevali 21.274 podpisov. Podpise so predstavniki sindikata izročili tudi predsedniku Državnega zbora RS Francu Cukjatiju, s čimer so opozorili, da predlaganim spremembam nasprotuje večina od 39.500 zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih in višjih šolah.

Spremenjena sestava svetov zavodov potiska strokovne kriterije pri izbiri ravnateljev v ozadje, krepi pa politično motivacijo. Izobraževanje bi moralo v največji možni meri ostajati izven polja politike, saj je le na tak način mogoče zagotavljati njegovo kakovost pri tako občutljivem procesu, kot je vzgoja in izobraževanje. Sprememba v sestavi svetov zavodov, ki so do zdaj delovali brez pretresov, po mnenju državnega sveta ne prispeva k tem ciljem.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan.