Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 32. seji, dne 20. 4. 2005, določil besedilo predloga zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in ga na podlagi 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.
Ker gre pri dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji za manj zahtevno spremembo, se predlaga sprejem tega zakona po skrajšanem postopku (prvi odstavek 142. člena poslovnika državnega zbora).
Državni svet na podlagi 95. člena poslovnika državnega sveta določa državnega svetnika Rada Krpača kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.
* * *
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljnjem besedilu ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/93) obravnava tudi izpodbijanje pravnih dejanj. Po členu 125/1 upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov) oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikov) ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Po četrtem odstavku istega člena se domneva, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo finančno stanje:
- če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen,
- če je bilo izpodbijano pravno dejanje, storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
Eno od pravil stečajnega postopka je, da so upniki v enakopravnem položaju v upniškem razredu, v katerem so razvrščeni. Vsak prejme sorazmerno enak del svoje terjatve kot popolno plačilo. Smisel člena 125 je, da onemogoči favoriziranje posameznih upnikov. Upniki bi lahko pred začetkom stečajnega postopka sklepali pravne posle, na podlagi katerih bi prišli do popolnega ali večjega plačila. Po drugi strani bi navedena plačila še bolj zmanjšala aktivo stečajnega dolžnika. Preostali stečajni upniki pa bi dobili manj ali nič. Iz navedenega razloga člen 125/1 ZPPSL dovoljuje upnikom in stečajnim upraviteljem, da izpodbijajo vsako dejanje, ki ga je dolžnik storil pred dnem začetka stečajnega postopka, kadar sta izpolnjena dva pogoja:
- izpodbijano dejanje je povzročilo neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj,
- druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, je vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Upnik in stečajni upravitelj mora tako dokazati obstoj obeh pogojev.
Četrti odstavek 125. člena istega zakona obrne dokazno breme in domneva, da je upnik, v čigar korist je bilo opravljeno dejanje, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo finančno ekonomsko stanje.
To pomeni, da je dokazno breme obrnjeno. Stečajni upnik, ki je bil stranka izpodbijanega dejanja, mora dokazovati, da ni vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. V praksi pa se povezuje način izpolnitve terjatve že z nadaljnjim zaključkom, da je vedel za slabo finančno stanje. Pri tem se zlasti omenja "izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen".
Sodna praksa v Sloveniji je že leta na stališču, da poplačilo terjatev v verižnih kompenzacijah ni običajen način izpolnitve obveznosti, če ni ta način izrecno predviden v pogodbi med strankama. Samo dejstvo poplačila terjatve z verižnimi kompenzacijami predpostavlja, da je upnik stečajnega dolžnika vedel oziroma bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko stanje. Sodišča to stališče utemeljujejo z izključno pravnimi argumenti, na primer, da je po Obligacijskem zakoniku običajno plačilo ob dobavi blaga (to je v osmih do petnajstih dneh od dobave blaga) in da je vsako "plačilo" blaga, razen plačila v denarju, nadomestna izpolnitev, če ni drug način izrecno naveden v prodajni pogodbi.
Zato sodišča odločijo, da mora upnik stečajnega dolžnika vrniti znesek terjatve, skupaj z zamudnimi obrestmi v stečajno maso:
- če je bila terjatev "poplačana" s strani stečajnega dolžnika v okviru verižnih kompenzacij,
- v letu pred začetkom stečajnega postopka,
- če verižna kompenzacija ni bila predvidena kot način plačila že v pogodbi.
2. Cilji, načela in rešitve zakona
Namen spremembe sedanjega ZPPSL je dodati sedanji 1. točki četrtega odstavka 125. člena točno vsebino. Osnovno pravilo normativne dejavnosti je, da je zakon jasen. To je seveda včasih tudi ideal. Kljub temu pa mora biti zakonsko besedilo takšno, da v osnovi izoblikuje točne termine in pravne standarde.
Sedanji zapis 1. točke 125/4 člena: "... izpolnitev v obliki in načinu, ki ni običajen", predstavlja dejansko stanje pravnega razmerja. Kot običajno ravnanje velja tisto, ki je kot tako splošno sprejeto in se stalno ponavlja v poslovnem svetu.
Osnovno pravilo izpolnitev obveznosti je, da se obveznost izpolni tako, kot je v pogodbi zapisano.
Udeleženci v obligacijskih razmerjih so enakovredni in prosto oblikujejo medsebojna razmerja. Gospodarska dejavnost je svobodna. Pogodbene stranke zato svobodno in samostojno sklepajo pogodbena razmerja. Svobodno sklepanje pogodbenih razmerij pa tudi predstavlja svobodno odločanje o spremembi pogodbenih razmerij, kamor sodi tudi sprememba izpolnitve obveznosti dolžnika.
Pobotanje je zakonsko priznan način prenehanja obveznosti. Sedanji ZPPSL dovoljuje pobot terjatve upnika z nasprotno terjatvijo dolžnika (člen 117/1). To velja samo za primer, kadar obstojata samo dve stranki v pogodbenem razmerju. Nikakor pa ne sme predstavljati ovire, kadar pri pobotanju sodeluje več strank. Vsebina pobotanja je vedno ista. Terjatve ne ugasnejo s plačilom ampak z dejstvom, da se upošteva vrednost ene terjatve in vrednost druge terjatve. Ostane samo presežek ali nič, kadar sta terjatvi enake višine.
Zato se mora v sedanji zakon vnesti določilo, da izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika ni neobičajna, če je stečajni upnik prejel plačilo zapadle terjatve na način, ki je v skladu s pravili obligacijskih razmerij, gospodarsko dejavnostjo, pravili plačilnega prometa in računovodskih standardov. Zakon bi dobil jasnejšo vsebino, preprečila bi se tudi samovolja stečajnih upraviteljev in arbitrarne odločitve.
Dopolnitev sedanjega zakona z določilom, da je izpolnitev zapadle terjatve na drugačen način, kot je bil prvotno dogovorjen, dopustna oblika plačila, ki ne predstavlja sama po sebi domneve, da stečajni upnik ve za dolžnikovo slabo stanje, bi naložila drugemu stečajnemu upniku in stečajnemu upravitelju, da bi moral dokazovati nevestnost stečajnega dolžnika. To pa bi tudi vplivalo na število raznih izpodbojnih tožb in tako zmanjševalo nepotrebne stroške in pripomoglo k skrajšanju stečajnega postopka.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Francija:
Francija je sprejela trgovinski zakonik v letu 2003. Knjiga 4 obravnava med drugim tudi prenehanje - likvidacijo podjetij.
Člen L621-107 določa:
I. - Nična so naslednja dejanja, če so storjena s strani dolžnika od datuma ustavitve plačevanja:
- Neodplačen prenos lastništva premičnine ali nepremičnine.
- Vsaka zavezovalna pogodba, pri kateri obveznosti dolžnika občutno presegajo obveznosti druge strani.
- Vsako plačilo v kakršni koli obliki za dolgove, ki niso zapadli na dan plačevanja.
- Vsako plačilo zapadlih dolgov, izvedeno drugače kot v gotovini, z vrednostnimi papirji, z virmanom, ki jim zakon št. 81-1 z dne 2. januarja 1981 olajšuje posojila podjetjem ali kakšno drugo obliko plačila, splošno dovoljenega v poslovnih odnosih.
- Vsak polog in vsako hranjenje vsot, izvedeno v skladu s členom 2075-1 civilnega zakonika, ki je zaradi odsotnosti pravne odločbe, je postal obveza v sojeni zadevi.
- Vsaka sporazumna hipoteka, sodno odločena ali hipoteka zakoncev, ki je določena zakonsko in vsaka pravica do zastavitve na osnovi lastnine dolžnika za prejšnje dolgove.
- Vsak zavarovalni ukrep, razen če vknjižba ali zaplemba nista izvedena pred datumom ustavitve plačevanja.
II. - Sodišče lahko poleg tega razveljavi neodplačne prenose lastništva iz točk I.1, ki se zgodijo v roku šestih mesecev pred datumom ustavitve plačevanja.
Člen L621-108 določa:
Plačevanje zapadlih dolgov, ki se izvedejo po datumu ustavitve plačevanja in odplačna dejanja, izvršena po tem istem datumu, so lahko razveljavljena, če stranka, ki je imela opravka z dolžnikom, ni vedela za ustavitev plačevanja.
Irska:
Na Irskem stečaj ureja Zakon o stečaju iz leta 1988. Člen 57 določa primere dajanja prednosti upnikom.
- Vsak prenos lastništva ali hipoteka nanjo, vsako plačilo, vsaka nastala obveznost in vsak sodni postopek osebe ali sprožen proti osebi, ki ni sposobna poravnati zapadlih dolgov v dobro upnika ali katere koli druge osebe v dobro upnika z namenom, da si tak upnik ali porok ali garant pridobi prednost pred drugimi upniki,velja, če se za osebo, ki se je zadolžila, sodno odredi stečajni postopek v roku šest mesecev od dneva, ko se je zadolžila za uradnega tečajnega upravitelja, tak prenos lastništva kot goljufiv in ničen; ta člen pa ne vpliva na pravice osebe, ki je v dobri veri in proti ustreznemu plačilu pridobila lastninsko pravico preko ali s pomočjo upnika v stečajnem postopku.
- a) Če je za neko osebo sodno odrejen stečaj in je v skladu s podčlenom (1) vse postalo nično, ali je bilo nično v skladu z ustreznimi določili veljavnega zakona tik pred začetkom veljavnosti, ki se zanima za lastnino, ki je pod hipoteko ali zastavljena zaradi zavarovanja dolga stečajnika, potem (ne glede na pravice in dolžnosti, ki izhajajo izven tega člena) veljajo za protežirano osebo enake obveznosti in pravice, kot če bi osebno prevzela obveznosti za dolg kot porok v višini hipoteke na premoženje ali vrednosti njegove udeležbe, odvisno od tega, kar je nižje.
b) Vrednost deleža te osebe se določi na dan transakcije, ki predstavlja goljufivo protežiranje in se določi kot da je delež prost vseh bremen, razen tistih, ki so določeni za poravnavo dolga v stečajnem postopku.
c) Pri vsaki vlogi, ki jo prejme sodišče v zvezi s plačilom, ki opozarja na to, da je pri plačilu šlo za goljufivo protežiranje poroka ali garanta, je sodišče pristojno, da razišče vse okoliščine plačila med osebo, ki je prejela plačilo in porokom ali garantom in da v zvezi s tem to plačilo odobri, ne glede na to, da to ni nujno za namene stečaja; v ta namen lahko sodišče odobri, da se v primeru tožbe za izterjavo plačanega zneska obsodi poroka ali garanta kot tretjo osebo.
d) Odstavek (c) velja, s potrebnimi spremembami, v zvezi s transakcijami, ki ne predstavljajo plačil v denarju.
Člen 58 določa izogibanje določenim transakcijam:
- Če gre v roku treh mesecev, preden je sodno odrejen stečaj, oseba v stečaj in nato ali proda svojo lastnino po ceni, ki je po mnenju sodišča precej pod tržno vrednostjo, ali sklene posel ali sodeluje pri drugi transakciji, ki ima po mnenju sodišča namen bistveno zmanjšati vrednost zneska za poplačilo upnikov, je za uradnega stečajnega upravitelja taka transakcija nična, razen če je bila transakcija sklenjena v dobri veri in druga stranka v času transakcije ni vedela za stečaj dolžnika.
- Podčlen (1) ne vpliva na pravice osebe, ki si pridobi lastninsko pravico v dobri veri in za ustrezno plačilo s pomočjo ali preko osebe (ki ni stečajnik), ki je stranka v omenjeni transakciji.
- Podčlen (1) ne velja za transakcije, omenjene v členu 57 (1) ali v členu 59.
Italija:
V Italiji velja stečajni kodeks. Člen 66/1 navedenega zakonika dopušča stečajnemu upravitelju, da zahteva razveljavitev dejanj, ki jih je storil dolžnik na škodo upnikov v skladu s pravili civilnega zakonika. Po členu 67 istega zakona:
67. Dejanja iz odplačnih poslov, plačila in poroštva
(1) Se razveljavijo, razen v primeru, ko druga stranka dokaže, da ni bila seznanjena z nesolventnostjo dolžnika.
- Odplačna dejanja, ki so bila storjena v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka, v katerih opravljene storitve ali prevzete obveznosti dolžnika znatno presegajo, kar je slednjemu bilo dano ali obljubljeno.
- Odpusti dospelih in izterljivih denarnih dolgov, ki niso bili poplačani v denarju ali z drugimi običajnimi plačilnimi sredstvi, ki so bili storjeni v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka.
- Poroštva, antihreze ali prostovoljna hipoteka za zapadle dolgove, ki so nastali v zadnjih dveh letih pred dnem začetka stečajnega postopka, za predhodno obstoječe in nezapadle dolgove.
- Poroštva, antihreze in prostovoljne ali sodne hipoteke za zapadle dolgove, nastali v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, za zapadle dolgove.
(2) Se prav tako razveljavijo, če stečajni upravitelj dokaže, da je nasprotna stranka bila seznanjena z nesolventnostjo dolžnika, plačila likvidnih zapadlih dolgov, odplačna dejanja in tista dejanja, ki vzpostavljajo
predkupno pravico za povezane obveznosti, če so bila storjena v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
(3) Določila tega člena se ne uporabljajo za emisijsko ustanovo, za ustanove, pooblaščene za dajanje kreditov pri zastavi, vendar le v okviru navedenih poslov, in za ustanove, ki se ukvarjajo z dajanjem dolgoročnih nepremičninskih hipotekarnih kreditov pod ugodnejšimi pogoji ter če so v nasprotju z drugimi posebnimi zakoni.
4. Ocena finančnih posledic zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlagana dopolnitev zakona nima finančnih posledic za državni proračun. Lahko bo pozitivno vplivala na krajši stečajni postopek in hitrejše poplačilo upnikov.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Predlagana dopolnitev zakona nima drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
Za četrtim odstavkom 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93, 39/97, 52/99) se doda peti odstavek, ki se glasi:
"(5) Domneva iz prve točke četrtega odstavka ne velja v primeru, kadar je upnik prejel izpolnitev zapadle terjatve na način, ki ni bil prvotno med strankama dogovorjen, vendar je v skladu s pravili obligacijskih razmerij in v plačilnem prometu (verižna kompenzacija, dajatev namesto plačila, novacija).
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA
125. člen
(1) Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka, če ima to dejanje za posledico neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje stečajnih upnikov), oziroma s katerim je prišel posamezni upnik v ugodnejši položaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), ter če je druga stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje.
(2) S pravnim dejanjem iz prvega odstavka tega člena je mišljena tudi opustitev tega dejanja, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno materialno pravico ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
(3) Za naklanjanje ugodnosti upniku se šteje zlasti, kadar je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist posameznega upnika, katerega terjatev proti dolžniku je obstajala že preden je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in je upnik zaradi
izpodbijanega pravnega dejanja prejel več kot bi prejel kot stečajni upnik v primeru, da dejanje ne bi bilo storjeno, ali pridobil položaj ločitvenega upnika v stečajnem postopku.
(4) Domneva se, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz prvega odstavka tega člena vedel ali bi moral vedeti, za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje:
- če je prejel izpolnitev svoje terjatve, ki še ni dospela, ali je prejel izpolnitev v obliki ali na način, ki ni običajen;
- če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka oziroma predloga za začetek postopka za prisilno poravnavo, če je bil predlog za prisilno poravnavo vložen prej, ali v času po vložitvi tega predloga.
IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA DOPOLNITVE ZAKONA
K 1. členu:
Predlagana dopolnitev bo točno določila, kdaj je stečajni upnik dobroveren in kdaj ne. V prvem primeru bo obdržal prejeto plačilo, saj dobra vera varuje njegov položaj. Ravnal je v skladu s pravili vestnega gospodarja in si prizadeval za
poplačilo svoje terjatve. Pri tem ravnanju ni bilo zlorab in se je samo izpolnila obveznost stečajnega dolžnika. Dopolnitev zakona bo tako varovala vestnega in dobrovernega stečajnega upnika pred raznimi arbitrarnimi odločitvami stečajnih upraviteljev in morebitnimi šikanami.
K 2. členu:
S tem členom se določa začetek veljavnosti zakona.
