Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 18. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 16. 9. 2009.

Podpredsednica je pričela 18. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.34 uri.

Opravičili so se:

mag. Dušan Črnigoj
prof. dr. Jože Mencinger
Bojan Papič
Rudi Cipot
Branko Majes
Borut Meh
Boris Popovič
Boris Šuštaršič

Drugi odsotni:

Drago Bahun
mag. Dušan Semolič

Na sejo so bili vabljeni:

gospod dr. Milan Pogačnik, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
gospa dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic
gospod Samo Bevk, poslanec Državnega zbora

Seje so se udeležili:

Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
Alojz Senegačnik, Vodja sektorja, Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
Tomi Rumpf, Kabinet Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano
dr. Andreja Barle, Direkorat urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za šolstvu in šport
Milan Kolar, višji svetovalec, Ministrstvo za kulturo
Irena Bečan, sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Samo Bevk, poslanec Državnega zbora

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 9. 9. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 17. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Predstavitev delovnega osnutka Strategije razvoja kmetijstva
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008, EPA 512-V
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-B) - skrajšani postopek, EPA 495-V
Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega sveta
Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011
Zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka

UMIK TOČKE DNEVNEGA REDA
Glede na to, da se Vlada Republike Slovenije še ni opredelila do Štirinajstega rednega letnega poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008, je podpredsednica predlagala, da se ta točka umakne z dnevnega reda (4. točka).

Podpredsednica je dala predlog za umik 4. točke dnevnega reda na glasovanje.

Predlagan umik je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za in 3 so bili proti).

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

Na klop so svetniki prejeli predlog Mandatno-imunitetne komisije za razširitev dnevnega reda s točko

Predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta

Podpredsednica je dala predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

Glede na sprejet umik in sprejeto razširitev je podpredsednica predlagala naslednji

DNEVNI RED:

Odobritev zapisnika 17. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Predstavitev delovnega osnutka Strategije razvoja kmetijstva
Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-B)-skrajšani postopek, EPA 495-V
Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega sveta
Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011
Zahteva za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka
Predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta

Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 17. seje Državnega sveta

Osnutek zapisnika 17. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 9. 9. 2009.

Ker podpredsednica ni prejela pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagala, da se o njem glasuje.

Zapisnik 17. seje je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

2. točka dnevnega reda Predstavitev delovnega osnutka Strategije razvoja kmetijstva

Predstavitev delovnega osnutka je svetnikom predstavil dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V razpravi so sodelovali Anton Peršak, Rastislav Jože Reven, Peter Vrisk, Cvetko Zupančič, Branimir Štrukelj, Jože Mihelčič, prof. dr. Janvit Golob

Na vprašanja in dileme iz razprave je odgovoril minister dr. Milan Pogačnik.

3. točka dnevnega reda:Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo Draga Žure za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Draga Žure za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Draga Žure in predlaga Ministrstvu za promet, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda državnega svetnika Draga Žure se glasi:

Ministrstvo za promet naj v okviru morebitnih naslednjih sprememb Zakona o varnosti cestnega prometa, pretehta možnosti o omejitvi pravice do vožnje tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t ter vozil in skupnih vozil daljših od 7 m omeji izključno na desni vozni pas.

O b r a z l o ž i t e v :

Zakon o varnosti cestnega prometa v 7. točki 110. člena določa:
"Na avtocesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima tri ali več prometnih pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča."

Število vozil katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t ter vozilom in skupnim vozilom daljših od 7 m je v zadnjih letih naraslo preko predvidevanj in normiranja slovenskih avtocest. Pogosta prehitevanja takšnih vozil (takšna prehitevanja trajajo tudi po par minut oziroma par kilometrov) povzročajo dodatne zamaške na avtocestah in tudi nevarne situacije za ostale uporabnike slovenskih avtocest.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z nevzdržnimi pogoji za bolnike, ki prejemajo kemoterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marijana Klemenca se glasi:

Kako je mogoče, da se kljub novo zgrajenemu objektu Onkološkega inštituta kemoterapija še vedno izvaja v nečloveških pogojih v stari stavbi Onkološkega inštituta?

Obrazložitev:

Stavba novega Onkološkega inštituta je bila simbolično predana v uporabo 25. oktobra 2007 in bila ob tem predstavljena kot nujno potreben nov sodoben objekt, ki so ga onkološki bolniki že dolgo pričakovali. Kljub temu se v praksi kemoterapija še vedno izvaja v stari stavbi (na C oddelku), kjer so pogoji za bolnike nevzdržni.

Kemoterapiji je namenjena soba velikosti približno dveh bolnišničnih sob, opremljena z okoli 20 posteljami in stoli, na katerih ležijo bolniki, medtem ko prejemajo kemoterapijo. V istem prostoru se torej naenkrat nahaja najmanj 20 na smrt bolnih ljudi, če iz štetja izključimo svojce, ki so lahko navzoči ob bolnikih, če je slednjim tako lažje. Pri tem je prekomerno obremenjeno tudi medicinsko osebje, ki se pod popolnoma neprimernimi delovnimi pogoji trudi po nadčloveških močeh, saj morajo budno paziti na vsakega od pacientov, saj jim morajo pravočasno zamenjati tekočine, ki tečejo v njihove žile. Še zlasti v poletnem času, ko so zunanje temperature izredno visoke, so v sobi, ki nima klime, razmere nevzdržne. Nekaterim bolnikom je slabo in bruhajo, zato je zrak v sobi neznosen.

Prostori v katerih se izvaja kemoterapija so stari, dotrajani in za to vrsto zdravljenja popolnoma neprimerni. Že sam postopek zdravljenja in njegove posledice so za bolnika utrujajoče, nevzdržne razmere med postopkom pa situacijo še poslabšajo. Pri tem se je potrebno zavedati, da bolniki na kemoterapijo prihajajo iz cele Slovenije in da jih večino po terapiji čaka še naporna pot domov.

Leta 2008 sprejeti Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list št. 15/2008) med glavnimi načeli pri uresničevanju pravic pacientov v 3. členu navaja spoštovanje vsakogar kot človeka, pri čemer zgoraj opisane nevzdržne razmere resnično ne ustrezajo tem zavezam.

Med sklopi pacientovih pravic iz II. poglavja istega zakona so med drugimi navedene tudi:

pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pri čemer je varna zdravstvena oskrba definirana kot tista zdravstvena oskrba, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev;
pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja, ki naj bi pacientu zagotovila, da se bo brez odlašanja ukrenilo vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo ter
pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki določa spoštovanje pacientove zasebnosti s strani izvajalcev zdravstvenih storitev ob vsakokratni zdravstveni oskrbi, hkrati pa pri medicinskem posegu domneva navzočnost izključno zdravstvenih delavcev in osebe za katere pacient želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega izvedljivo.

Ob upoštevanju na začetku teksta navedenih dejstev je nesporno, da so vse zakonske pravice v opisanem primeru izvajanja kemoterapije vsaj deloma, če že ne v celoti kršene, kar postavlja pod vprašaj tako spoštovanje določil zakona kot tudi osnovnih etičnih standardov.

Glede na to, da se v neposredni bližini stare stavbe nahaja popolnoma nova stavba Onkološkega inštituta, je resnično težko razumeti, da ni mogoče v tej prostorni, novi, klimatizirani stavbi predvideti in zagotoviti primernega prostora za ljudi, za katere je kemoterapija življenjsko potrebna in ki so primorani sprejemati nečloveške pogoje zdravljenja, ker preprosto nimajo druge izbire. Postopek kemoterapije je za bolnika že sam po sebi boleč, zato bi ustrezni pogoji in zagotavljanje pravice do zasebnosti v času izvajanja postopka bolniku vsaj deloma olajšali trpljenje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 14. 9. 2009 in na klop ste prejeli vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14. 9. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasijo:

Zakaj policisti niso zavezani k ponovitvi meritve hitrosti, če to voznik zahteva, ker sumi, da meritev v danih okoliščinah tehnično ni izvedljiva v skladu s tehnično stroko ?
Zakaj optični merilniki hitrosti niso opremljeni z avtomatsko izpisanim datumom in časom opravljene meritve, da se bi lahko voznik prepričal, ali je prikazana hitrost res hitrost, ki je bila izmerjena na njegovem vozilu in da ni morda to stara meritev hitrosti - nekoga tretjega ?
Zakaj policisti nimajo obveze pokazati vozniku navodilo za uporabo laserskega merilnika, če voznik to zahteva, da bi ugotovil, kaj pomeni lučka, ki trenutno gori na merilniku ?
Zakaj policisti ne delujejo v prometu preventivno in merijo hitrosti tam, kjer je to resnično potrebno zaradi varnosti v cestnem prometu (v bližini šol, vrtcev, ob nevarnih točkah na cesti,...) ampak opravljajo meritve tam, kjer pričakujejo največji izplen kazni in s tem največje polnjenje državnega proračuna ter se s takim početjem sami spreminjajo iz policisti v inkasante in izgubljajo ugled med občani ?

O b r a z l o ž i t e v :

k 1.
Če voznik dvomi v tehnično izvedljivost meritve hitrosti zaradi tehničnih parametrov, ki kažejo, da meritev po pravilih stoke ni izvedljiva in zaprosi policista za ponovno meritev, da se ugotovi samo možnost izvedbe meritve, mu le-ta ne omogoči ponovitve meritve. V tehnični stroki je namreč prav ponovljivost meritve eden izmed ključnih elementov, ki dokazujejo pravilnost izbrane metode in izbranega inštrumenta. Z odbijanjem ponovne meritve policisti izpodbijajo zaupanje v opravljeno meritev.

k 2.
Brez avtomatskega izpisa datuma in časa meritve obstaja utemeljen sum, da je prikazana hitrost rezultat neke druge meritve, ne pa meritve hitrosti dejanskega vozila.

k 3.
Na displeju merilnika je možen prikaz tudi nastavitvenih parametrov merilnika. Kaj je trenutno prikazano na displeju označuje ustrezna lučka. Zato bi moralo biti vozniku omogočeno, da se objektivno, na podlagi originalnih slovenskih navodil, seznani s pomenom posamezne lučke.

k 4.
Ni dvoma, da je potrebna meritev hitrosti in kaznovanje prehitrih voznikov tam, kjer je za varnost v cestnem prometu to res potrebno. Vse pogosteje pa se dogaja, da policisti merijo hitrosti tam, kjer z vidika varnosti v cestnem prometu to sploh ni potrebno, so pa povprečne hitrosti vozil zaradi nepravilno postavljenih tabel, ki ne ustrezajo stanju na terenu nekoliko višje od dovoljenih. Povečana hitrost v takih primerih ne zmanjšuje varnosti v cestnem prometu Navajam samo dva taka najbolj očitna primera:

Na priključku na avtocesto, kjer praktično ni več naselja, se policisti postavijo za tablo konec naselja (ta tabla je povsem napačno postavljena, saj tam ni več naselja) in od tam merijo hitrost vozil, ki vozijo proti avtocesti. Zaradi nastajajočega klanca in ker ni več naselja, v povprečju vsi vozniki povečajo hitrost. S tako vožnjo ne ogrožajo nikogar v cestnem prometu, ampak samo polnijo proračun.
Na povsem ravni in pregledni cesti je križišče s stransko cesto, ki je lepo vidna več kot 300 m od križišča, kjer je postavljena tabla za omejitev hitrosti na 50 ali 60 km/h, čeprav je zaradi preglednosti možna varna vožnja s hitrostjo 70 km/h ali celo 80 km/h in to celo v slabem vremenu, ko je vidljivost močno zmanjšana. Torej je omejitev zopet postavljena nesmiselno nizko. In tu zopet policisti pogosto merijo hitrost, ne da bi pri tem kakor koli prispevali k varnosti v cestnem prometu.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) na njih v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 14. 9. 2009 in na klop ste prejeli vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 14. 9. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), obravnaval vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasita:

Ali je že predpisan obrazec in način vložitve dogovora o območju brez GSR kot določa 8. odstavek 14. člena Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami?
Če obrazec in način vložitve še nista predpisana, kdaj se bo to zgodilo?

O b r a z l o ž i t e v :

V osmem odstavku 14. člena Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09) je določeno, da minister predpiše način vložitve pisnih dogovorov o območju brez GSR. Zanimanje za podpis in vložitev dogovorov na ministrstvo obstaja, zato je potreben predpisan postopek vložitve.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 30. 6. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna v zvezi z odgovorom Vlade Republike Slovenije na vprašanje o spremembi Odloka o preoblikovanje Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod.

- - -

Po elektronski pošti 3. 7. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede premoženja, ki ga imajo slovenska podjetja v večinski lasti Republike Slovenije, v tujini.

- - -

Po elektronski pošti 31. 7. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z odmero dohodnine od dohodka iz kmetijstva za leto 2008.

- - -

Po elektronski pošti 4. 8. 2009 in na klop so prejeli odgovor Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z razrešitvijo prostorske problematike društva France prešeren v Skopju.
- - -
Po elektronski pošti 6. 8. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za obrambo in Ministrstva za finance na pobudo državnega svetnika Rastislava Revna za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in za spremembo financiranja.

- - -

Po elektronski pošti 10. 8. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za obrambo na vprašanje državnega svetnika Tonija Dragarja glede imenovanja občinske komisije za sprejemanje vlog in ocenjevanje škode ob naravnih nesrečah.

- - -

Po elektronski pošti 31. 8. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede honorarjev funkcionarjev za predavanja na seminarjih in konferencah, ki obravnavajo tematiko z njihovega delovnega področja.
- - -
Po elektronski pošti 7. 9. 2009 in na klop so prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka v zvezi z vprašanjem neprimerne nastanitve tujih delavcev (v zvez z nelegalnimi samskimi domovi za tuje delavce).

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

4. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 93/2009 z dne 10.07.2009.
Poročilo je obravnavala Komisija za državno ureditev. Poročilo komisije so prejeli po elektronski pošti 9. 9. 2009 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop.

Samo Bevk, poslanec Državnega zbora, je predstavil zakonski predlog.

Poročevalec Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje.

Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-B), skrajšani postopek

Državni svet je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki ga je v zakonodajni postopek Državnemu zboru vložila v obravnavo skupina poslancev s prvopodpisanim Samom Bevkom.

Državni svet predlog zakona podpira.

Državni svet poudarja, da državni prazniki odražajo soglasje o pomenu posameznih zgodovinskih datumov in so izraz državotvornosti in zavesti o nujnosti vzdrževanja zgodovinskega pomena najpomembnejših dogodkov. Z določitvijo oziroma razglasitvijo 8. junija za dan Primoža Trubarja bi izkazali soglasje in priznanje Primožu Trubarju, katerega delo je ustvarilo temelje za postopno razvijanje slovenskega naroda, postopno miselno ozaveščanje o slovenskem narodu in postopno aktiviranje moči za uresničevanje spoznanih ciljev.

Državni svet ugotavlja, da ima Slovenija bogato zgodovino, številne pomembne dogodke in pomembne osebnosti, ki jih obeležujemo tudi kot praznike Republike Slovenije.

Slovenija je po številu praznikov in prostih dni visoko na lestvici med državami članicami EU, zato komisija podpira predlog, da se določba zakona o praznikih v Republiki Sloveniji dopolni z 8. junijem kot dnevom Primoža Trubarja, ki ni dela prosti dan.

V počastitev državnega praznika bi vsako leto utrjevali zgodovinsko dejstvo ter v spominu ohranjali vlogo in pomen Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in posledično političnega prostora.

Državni svet predlaga, da se na posamezni stopnji učnega procesa, v šolah in še posebej v delovnih zvezkih in učbenikih, primerno okrepi ozaveščanje o pomenu prve tiskane knjige in utrjevanja zavesti slovenstva.

Državni svet ugotavlja, da se s predlagano spremembo in dopolnitvijo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji število prostih delovnih dni ne bi povečalo, prav tako sprejem zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.

Predlagano mnenje je bilo sprejeto (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

5. točka dnevnega reda: Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Državnega sveta.

Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika so prejeli s sklicem 9. 9. 2009 in na klop.
Predlog je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija.
Poročilo Mandatno-imunitetne komisije so prejeli s sklicem 9. 9. 2009.
Predlog Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop.

Podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije Lidija Jerkič je podala stališče komisije.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednjo spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta:

Državni svet je na 18. seji, dne 16. 9. 2009, na podlagi 101. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006) sprejel

Spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega sveta
(Uradni list RS, 70/08)

BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Poslovniku Državnega sveta ( Uradni list RS, št. 70/08) se v tretjem odstavku 15. člena beseda "predsedniku" nadomesti z besedo "vodji".

2. člen

Drugi odstavek 69. člena se črta.

3. člen

Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi:

"75.a člen

(1) Osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina lahko da pisno pobudo za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma.

(2) Pobuda iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem poslovnikom, se uvrsti na dnevni red seje državnega sveta brez razprave in glasovanja.

(3) Če državni svet po opravljeni razpravi ne sprejme odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma, pobude iz prvega odstavka tega člena za isti zakon ni mogoče ponovno obravnavati."

4. člen

V tretjem odstavku 93. člena se besedi "predlog razlage" nadomestita z besedo "razlago", za besedama "državnega svetnika" se doda vejica in besedi "interesne skupine".

Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
" (4) Državni svet sprejme avtentično razlago poslovnika.
(5) Razlaga poslovnika in avtentična razlaga poslovnika se sprejmeta z večino glasov vseh članov."

5. člen

Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV:

K 1. členu:

Gre za redakcijski popravek. Interesna skupina nima predsednika, ampak vodjo, zato se ustrezno popravi izraz v odstavku.

K 2. in 3. členu:

Prvi odstavek 68. člena določa, da lahko pisno pobudo za sprejem akta Državnega sveta dajo vsak državni svetnik, komisija ali interesna skupina. To velja za vse akte Državnega sveta, ki so opredeljeni v prvem odstavku 67. člena. To so mnenja o zadevah iz pristojnosti Državnega zbora, odložilni veti, zahteve za razpis referenduma, zahteva za parlamentarno preiskavo, zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem o ustavnosti in zakonitosti akta, poslovnik Državnega sveta, predloge finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta, predloge zakonov, predloge avtentičnih razlag zakonov in sklepe. Poslovnik v drugem odstavku 69. člena določa, da je za obravnavo pobude državnega svetnika za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma na seji državnega sveta potrebna podpora najmanj osmih državnih svetnikov. Določba je specialna in predstavlja izjemo od splošne določbe v prvem odstavku 68. člena, vendar se izjema nanaša le na obravnavo enega predlagatelja t.j. državnega svetnika. Če da pobudo za odložilni veto oziroma za zahtevo za razpis referenduma državni svetnik, le-te ni mogoče obravnavati, dokler je ne podpre še drugih sedem državnih svetnikov. Slednje pa poslovnik ne določa za ostala dva predlagatelja iz 68. člena, to sta komisija in interesna skupina. Izjema v drugem odstavku 69. člena se torej nanaša le na obravnavo zadeve in ne na to, kdo je lahko predlagatelj pobude. Predlagatelji so tudi v primeru pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma trije, kot določa 68. člen, vendar pa pobude državnega svetnika ni mogoče obravnavati, dokler podpisnikov pobude za odložilni veto ni osem. Za obravnavo pobude interesne skupine ali komisije Državnega sveta torej ni potrebna podpora osmih državnih svetnikov.

Pobudi za odložilni veto in zahtevo za razpis referenduma sta vezani na kratek, sedemdnevni rok in imata za posledico sklic izredne seje Državnega sveta znotraj navedenega roka. Zaradi tega je za obravnavo pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma določena podpora večih državnih svetnikov. Če bi takšno pobudo lahko vložil tudi samo en državni svetnik, bi to pomenilo, da bi en sam državni svetnik lahko od predsednika Državnega sveta zahteval sklic izredne seje znotraj navedenega roka. Zaradi tega je za obravnavo pobude za odložilni veto in za zahtevo za razpis referenduma določena podpora večih državnih svetnikov. Če bi takšno pobudo lahko vložil tudi samo en državni svetnik, bi to pomenilo, da bi en sam državni svetnik lahko od predsednika Državnega sveta zahteval sklic izredne seje v roku, ki je krajši od sedem dni. Takšne posledice nima npr. pobuda državnega svetnika za zakonodajno iniciativo, saj odločanje o pobudi za zakonodajno iniciativo ni vezano na rok in lahko takšno pobudo predsednik Državnega sveta uvrsti na dnevni red naslednje redne seje.

Da bi bilo besedilo poslovnika čim bolj nedvoumno, se drugi odstavek 69. člena poslovnika črta, njegova vsebina pa se zelo natančno zapiše v prvi odstavek novega 75. a člena. V skladu s prvim odstavkom 75.a člena lahko da osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina pisno pobudo za sprejem odložilnega veta ali zahteve za razpis referenduma.

Namen drugega odstavka 75.a člena je, da se omogoči državnim svetnikom razpravljati o vsebini pobude za odložilni veto oziroma zahtevo za razpis referenduma. Sklic seje s predlogom dnevnega reda pripravi predsednik Državnega sveta po posvetu s kolegijem. Državni svet pri določanju dnevnega reda najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi. V primeru, ko je dnevni red že sklicane seje razširjen s pobudo za odložilni veto oz. zahtevo za razpis referenduma, lahko predlagatelj razširitev na seji Državnega sveta ustno obrazloži, vendar sme obrazložitev trajati največ pet minut. O razširitvi dnevnega reda in o utemeljenosti vsakega predloga za razširitev odloča Državni svet brez razprave. Tako lahko pride do situacije, ko Državni svet ne potrdi razširitve dnevnega reda in v takšnem primeru se o vsebini pobude ne razpravlja. Tako dejansko ne pride do vsebinskega odločanja. Podobno velja tudi za primer, ko državni svetniki na seji izglasujejo umik pobude za odložilni veto ali zahtevo za zakonodajni referendum in se o njej tako sploh ne razpravlja.

Predlagana ureditev določa,da se takšna pobuda uvrsti na dnevni red seje državnega sveta brez razprave in glasovanja. Pobuda, ki bo vsebovala vse poslovniške pogoje, se bo uvrstila neposredno v dnevni red in državni svetniki ne bodo mogli odločati o tem, ali jo bodo obravnavali ali ne in ne bodo mogli izglasovati njenega umika. Odložilni veto ter zahteva za razpis referenduma sta najmočnejši pristojnosti Državnega sveta, zato mora biti predlagateljem in ostalim državnim svetnikom dana možnost, da o pobudi razpravljajo.

Državni svetniki odločajo o odložilnem vetu ali zahtevi za razpis referenduma na sejah Državnega sveta. Državni svet sprejme odločitev z večino opredeljenih glasov navzočih državnih svetnikov, kadar z ustavo ali s poslovnikom ni določena drugačna večina. Če Državni svet ne sprejme odložilnega veta oziroma zahteve za razpis referenduma, to pomeni da predsednik ne more pobude za isti zakon uvrstiti na dnevni red naslednje redne ali izredne seje. Predlagana ureditev v tretjem odstavku preprečuje, da bi pobudniki ponovno vložili pobudo za odložilni veto ali zahtevo za razpis referenduma, potem ko jo je državni svet enkrat že zavrnil.

K 4. členu

Kadar ne poteka seja Državnega sveta, daje razlago poslovnika komisija, pristojna za vprašanja v zvezi s poslovnikom. Popravek iz tretjega odstavka je redakcijske narave, saj komisija za poslovnik ne daje predlog razlage, ampak kar razlago. Pobudniki iz istega odstavka so razširjeni, tako da lahko poleg državnega svetnika in komisije da pobudo za razlago poslovnika tudi interesna skupina. Razlaga poslovnika je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s poslovnikom.

V poslovnik je po novi ureditvi sprejeta tudi avtentična razlaga poslovnika. To sprejme Državni svet, ki je organ, ki sprejme poslovnik. V posameznem primeru bo torej od državnih svetnikov odvisno, ali bodo zadovoljni z razlago komisije, ali pa bodo zahtevali razlago Državnega sveta, ki bo predstavljala avtentično razlago. V obeh primerih se bosta razlaga in avtentična razlaga sprejemali z večino vseh državnih svetnikov, ki je določena v Ustavi za sprejem Poslovnika Državnega sveta.

K 5. členu

Člen določa začetek veljavnosti poslovnika.

Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

6. točka dnevnega reda: Predlog finančnega in kadrovskega načrta Državnega sveta Republike Slovenije za leti 2010 in 2011

Gradivo so prejeli 14. 9. 2009 in na klop.

Obrazložitev je podal sekretar Državnega sveta gospod Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 18 seji, dne 16. septembra 2009, na podlagi 67. člena poslovnika Državnega sveta - PoDS-1 (Ur. l. RS, št. 70/2008) na predlog kolegija Državnega sveta določil besedilo finančnega načrta Državnega sveta za leti 2010 - 2011 in besedilo kadrovskega načrta službe Državnega sveta za leti 2010 -2011.

Predlog sklepa je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

7. točka dnevnega reda: Poročilo k obravnavi zahteve za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka

Zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani so prejeli s sklicem 9. 9. 2009 in na klop.
Mnenje Službe za pravne in analitične zadeve so prejeli s sklicem 9. 9. 2009.
Zahtevo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo so prejeli s sklicem 9. 9. 2009 in na klop.
Predlog sklepa Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 11. 9. 2009 in na klop.

V razpravi je proceduralno sodeloval Jože Mihelčič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije se je na 18. seji, dne 16. 9. 2009, seznanil z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani v kazenski zadevi zoper državnega svetnika Borisa Popoviča in na podlagi 60. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) in 31. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) sprejel

s k l e p ,

da se državnemu svetniku Borisu Popoviču v zvezi z zahtevo Okrožnega sodišča v Ljubljani (opr. št. II K 355/2007), ne vzpostavi imuniteta in se postopek lahko nadaljuje.

Predlog sklepa je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 13 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).

8. točka dnevnega reda: Predlog pravilnika o spremembi in dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta

Pravilnik in sklep o dopolnitvi pravilnika so prejeli po elektronski pošti 15. 9. 2009 in na klop.
Vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede podelitev priznanj in plaket prostovoljcem ter stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli po elektronski pošti 15. 9. 2009 in na klop.
Predlog je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija.

Poročilo Mandatno-imunitetne komisije so prejeli po elektronski pošti 15. 9. 2009 in na klop.
Prav tako so po elektronski pošti 15. 9. 2009 in na klop prejeli predlog za spremembo in dopolnitve Pravilnika o priznanjih in plaketah Državnega sveta.

Podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije Lidija Jerkič je pojasnila stališče komisije.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji predlog:
Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), sprejel

PRAVILNIK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O PRIZNANJIH IN PLAKETAH DRŽAVNEGA SVETA

BESEDILO ČLENOV

1. člen

V. točka Pravilnika o priznanjih in plaketah državnega sveta (št. 091-01/94-1 z dne 1. 6. 1994 in št. 091-01/94-1 z dne 17. 11. 2004) se spremeni tako, da se glasi:

" V.

(1) Predsednik državnega sveta lahko ob obiskih organov v drugih državah, ki imajo podobne pristojnosti, kot jih ima državni svet ali ob obiskih delegacij takšnih organov pri državnem svetu, podeli funkcionarjem takšnih organov oziroma članom delegacije plaketo kot izraz razvijanja in utrjevanja medsebojnih stikov.

(2) O podelitvi plakete iz prvega odstavka te točke predsednik državnega sveta obvesti državni svet."

2. člen

Doda se nova VI. točka, ki se glasi:

"VI.

(1) Predsednik državnega sveta ob mednarodnem dnevu prostovoljcev 5. decembru vsako leto podeli do 14 plaket posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe kot izraz sodelovanja državnega sveta in civilne družbe pri širjenju prostovoljstva.

(2) Predlog za podelitev plaket iz prvega odstavka te točke lahko poda vsak državni svetnik ali interesna skupina ali organizacija civilne družbe, katere člani delujejo na področju prostovoljnega dela.

(3) O predlogih za podelitev plaket iz prvega odstavka te točke odloča predsednik državnega sveta po posvetovanju s kolegijem državnega sveta.

(4) O podelitvi plaket iz prvega odstavka te točke predsednik državnega sveta obvesti državni svet."

Dosedanja VI. točka postane VII. točka.

3. člen

Doda se nova VIII. točka, ki se glasi:

"VIII.

(1) Predsednik državnega sveta najkasneje do 30. oktobra tekočega leta na spletni strani državnega sveta objavi javni poziv za posredovanje predlogov za podelitev plakete državnega sveta iz prvega odstavka VI. točke tega pravilnika.

(2) Objava javnega poziva mora vsebovati:

rok za vložitev predlogov:
opredelitev načinov na katere predlagatelj lahko poda svoj predlog;
omejitev števila plaket;
navedbo kriterijev za izbor prejemnikov plaket;
navedbo o tem, kdo odloča o podelitvi plakete;
rok in način obveščanja predlagateljev o izidu javnega poziva.

(3) V primerih, ko je podanih več predlogov kot je maksimalno možno število plaket, se izbor opravi po naslednjih kriterijih:

plaketo je mogoče prejeti le enkrat;
čim večje število let dejavnega prostovoljnega dela;
pomen dela z vidika vzgoje, vpliva na okolico in razvoja dejavnosti ter napredka organizacije;
pomen prostovoljnega dela z vidika humanosti, medčloveških odnosov ter pripravljenosti nuditi pomoč pomoči potrebnim;
pomen dela za razvoj civilne družbe v Sloveniji ter
pomen dela za širši razvoj Slovenije."

4. člen

Čistopis pravilnika se objavi na spletni strani državnega sveta.

OBRAZLOŽITEV

Zaradi vsebinske razlike med plaketo, ki jo predsednik državnega sveta podeli ob obiskih organov v drugih državah ali ob obiskih delegacij takšnih organov pri državnem svetu ter sedaj že tradicionalnih plaket, ki jih predsednik podarja ob dnevu prostovoljcev, je bolj smiselno obe vrsti plaket navajati ločeno - torej v okviru dveh ločenih točk. V V. točki se tako ohranjajo samo določbe, ki se nanašajo na podelitev plakete ob obiskih organov v drugih državah ali obiskih tujih delegacij pri državnem svetu.

Predlaga se povečanje števila podeljenih plaket z 10 na 14 zaradi čedalje večjega pomena, ki ga ima prostovoljno delo v družbi in s tem povezanega povečanja števila prostovoljcev, ki si zaslužijo takšno priznanje.

V III. točki Pravilnika o priznanjih in plaketah državnega sveta, ki se nanaša na podelitev priznanja državnega sveta, je določeno, da podelitev priznanja lahko predlaga vsak državni svetnik ali interesna skupina, glede predloga za podelitev plakete državnega sveta pa Pravilnik ne določa ničesar.

Operativno izvedbo procesa izbire prejemnikov plaket (javni razpis, kriterije za izbiro najzaslužnejših prostovoljcev, pripravo priznanj in plaket) je do sedaj Državni svet zaupal Zvezi društvenih organizacij Slovenije (v nadaljevanju ZDOS), v katero so včlanjene naslednje društvene organizacije: Avto-moto zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Zveza kulturnih društev Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije ter Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije.

Do sedaj so torej prejemniki plaket državnega sveta izhajali izključno iz zgoraj naštetih organizacij, saj med člane ZDOS ne spadajo številne prostovoljne in humanitarne organizacije, organizacije s področja socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja itd., katerih interese zastopajo državni svetniki.

Glede na to, da gre za podeljevanje plaket Državnega sveta, je vsekakor primerno, da se tudi državne svetnike opredeli kot možne predlagatelje prejemnikov plaket. Predlagana dopolnitev tako natančneje opredeljuje krog predlagateljev plaket in prilagaja ureditev tisti, ki je določena za podelitev priznanj Državnega sveta.

Natančneje so definirani tudi: postopek v zvezi z objavo javnega poziva, vsebina poziva ter kriteriji za izbiro prejemnikov plaket.

Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 18. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.

Povezane vsebine

	18. seja Državnega sveta Republike Slovenije