Pobuda mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba v zvezi z ureditvijo plačevanja socialnih prispevkov delodajalcev

Državni svet Republike Slovenije je na 21. seji 9. 12. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba v zvezi z ureditvijo plačevanja socialnih prispevkov delodajalcev, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo mag. Dušana Semoliča in dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobudo je obravnavala tudi Komisija za socialno delo, zdravstvo in invalide in jo podpira.

Državni svet je bil seznanjen s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejme Vlada Republike Slovenije za rešitev trenutno najbolj aktualne socialne problematike v državi v zvezi z neplačevanjem socialnih prispevkov s strani delodajalcev.

Po podatkih ZSSS je bil skupni dolg neplačanih prispevkov s strani delodajalcev konec septembra letos okoli 262 milijonov evrov, od tega je 183 milijonov aktivnega dolga. Pri tem pa je treba poudariti, da to ni celotni dolg, saj ta podatek ne odraža dejanskega stanja, ker zajema zgolj tiste delodajalce, katerih dolg znaša več kot 4.000 evrov; to je približno 3.081 podjetij, v katerih je zaposlenih okoli 53.000 delavcev.
Samo od januarja letos do konca junija je za odlog plačila zaprosilo okoli 219 podjetij, od tega jih je dobilo soglasje 88,  v skupnem znesku okoli 6 milijonov evrov. Od tega je približno 5,6 milijona evrov dolga od prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ob tem je potrebno poudariti, da je na podlagi 228. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 106/1999, Uradni list št. 109/2006 - UPB in vpogled v neuradno prečiščeno besedilo zakona z zadnjo spremembo v Uradnem listu št. 53/2009)  Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju  DURS) tista, ki opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter tisti organ, ki pobira, izterjuje ter vodi ustrezne evidence o vplačanih prispevkih za posamezne zavarovance. Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa na predlog upravnega odbora Zavoda odpisuje, delno odpisuje, dovoljuje odlog in vračilo prispevkov za obvezno zavarovanje. Način izterjave zapadlih prispevkov, nadzor nad plačevanjem prispevkov in zamudne obresti se določijo s posebnim zakonom. To naj bi urejal Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS št. 5/1996 in vpogled v neuradno prečiščeno besedilo z zadnjo spremembo v 97/2001), ki pa v 17. členu določa, da nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu opravlja davčni organ v skladu s posebnimi predpisi.Nadalje je potrebno še omeniti 196. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 55/2008 in vpogledom v neuradno prečiščeno besedilo z upoštevano zadnjo spremembo v Uradnem listu RS št. 55/2009), ki določa, da se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta tistega, ki ne plača predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca za pravico, ki mu pripada. Zakon o davčnem postopku (Uradni list št. 117/2006 in vpogledom  v Neuradno prečiščeno besedilo z zadnjo spremembo v Uradnem listu RS 85/2009) opredeljuje kazenske določbe v 27. točki 397. člena, da se z globo od 1.600 do 25.000 evrov,  kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost. Tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so določene kazenske sankcije v 387., 388. in 389. členu.

Trenutna praksa je, da DURS in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIS), ki imata na voljo podatke o neplačanih prispevkih, ne vlagata kazenskih ovadb proti delodajalcem.
Državni svet ocenjuje, da sta z nezavarovanim dolgom iz naslova socialnih prispevkov zgoraj navedeni instituciji oškodovali državno blagajno, prav tako pa tudi posamezne državljane. V teh primerih lahko govorimo o nelojalni konkurenci, prekritimi subvencijami in davčnimi utajami. Tako ZPIZ kot DURS, dve državni instituciji, sta se pokazali kot skrajno slaba gospodarja, saj nista znala zavarovati dolgov s hipoteko. Po mnenju Državnega sveta je takšno prakso potrebno takoj prekiniti, socialne prispevke je potrebno tako kot davke, vplačati v zakonskih rokih; podjetjem pa lahko država pomaga s svojim poroštvom za najete kredite in  finančnimi subvencijami. V ta namen je potrebno tudi spremeniti veljavno zakonodajo.
Državni svet podpira naslednja stališča:

1. Neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v zadnjem letu najbolj prizadelo zavarovance (delavce in delavke), ki so se odločili za odhod v pokoj in ugotovili, da jim delodajalci daljše zavarovalno obdobje niso plačevali prispevkov. Po veljavni zakonodaji (191. in 192. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, za katera so bili obračunani prispevki za obvezno zavarovanje od plače delavca, četudi ti prispevki niso bili plačani. Gre torej zgolj za priznanje dobe (pogoj: obračun prispevkov na plačilni listi), ne pa tudi za priznanje teh prispevkov pri obračunu - izračunu pokojninske osnove pri odmeri starostne pokojnine. Za odmero višine starostne pokojnine se po veljavni zakonodaji upoštevajo samo vplačani prispevki.
2. V skladu z 2. in 50. členom Ustave Republike Slovenije imajo vsi prizadeti zavarovanci pravico do pravne in socialne varnosti države vključno s pravico do pokojnine, zato je potrebno nastalo problematiko rešiti tako, da se iz državnega proračuna nameni sredstva za poravnavo neplačanih prispevkov. Določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je potrebno za nastalo problematiko tolmačiti tako, da se pri odmeri starostne pokojnine upoštevajo vsi obračunani (in na plačilni listi prikazani) prispevki, ne glede na to ali so le-ti bili s strani delodajalca tudi dejansko plačani. Pri tem sploh ne igra nikakršne vloge dejstvo, da je bilo plačilo prispevkov odloženo, odpisano, delno odpisano, dano v obročno odplačevanje ali na kakršenkoli drug način stornirano. O slednjem odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na njegove odločitve pa zavarovanci (delavci in delavke) nimajo prav nobenega vpliva. Zaradi vsega zgoraj naštetega pa je popolnoma logično, da oškodovani delavci in delavke tudi  niso dolžni nositi posledic nezakonitega ravnanja delodajalca (neplačevanj prispevkov).
3. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naj do novih sistemskih sprememb zakonodaje  tekoče obvešča delavce v podjetjih, katerih prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so odloženi, delno odpisani, dani v obročno plačevanje ali odpisani in v Uradnem listu tekoče objavlja imena teh podjetij.
4. Vlada Republike Slovenije naj spremeni, dopolni in uskladi zakone, ki urejajo obračunavanje in izplačevanje socialnih prispevkov, vpelje učinkovit nadzor nad doslednim izplačevanjem ter poostri kazenske sankcije v primerih neplačevanja socialnih prispevkov.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) nanjo v roku 30 dni odgovori.