Mnenje k Predlogu stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji 7. 12. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike

Državni svet predlog stališča podpira.

Paket novih zakonodajnih predlogov o skupni kmetijski politiki (SKP) do 2020 vsebuje sedem zakonodajnih aktov, ki se nanašajo na neposredna plačila, politiko razvoja podeželja, enotno skupno ureditev trgov, določitev nekaterih pomoči, nadomestil in cen v zvezi z enotno skupno ureditvijo kmetijskih trgov, skupna pravila glede upravljanja kmetijskega sklada in sklada za razvoj podeželja, nadzora, sankcij in izvajanja navskrižne skladnosti ter nekatere prehodne določbe.

Prenovljena SKP temelji na desetih ključnih ukrepih: za povečanje kmetijskega potenciala EU komisija predlaga pravičnejše, preprostejše in bolj usmerjeno povečevanje dohodka kmetov. Osnovne dohodkovne podpore bi tako lahko prejemali le aktivni kmetje, zgornja meja nad bi bila 300.000 evrov na leto na kmetijsko gospodarstvo, pri določitvi zneska pa bi se upoštevalo število delovnih mest na posestvih.

Za krepitev ekološke usmerjenosti EU predlaga, da bi 30 % neposrednih plačil namenili praksam, ki omogočajo optimalno rabo naravnih virov. Za povečanje konkurenčnosti kmetijstva so predvidene dodatne investicije v raziskave in inovacije ter spodbujanje njihovega prenosa v prakso. Komisija predlaga podpore organizacijam proizvajalcev, njihovim zvezam ter neposrednim povezavam med proizvajalci in potrošniki. Predvideno je tudi odpravljanje kvot pri sladkorju (po letu 2013). Komisija predlaga tudi vzpostavitev nove zagonske podpore, dostopne kmetom, mlajšim od štirideset let, za prvih pet let po prevzemu kmetije. Da bi ohranili bogastvo evropskih ozemelj, komisija ponuja državam članicam možnost, da dodatno podprejo kmete z območij z naravnimi ovirami (z omejenimi dejavniki za kmetovanje). Ta pomoč bi bila dodana drugim podporam, ki so že na voljo v okviru politike razvoja podeželja. Komisija predlaga tudi poenostavitev številnih mehanizmov skupne kmetijske politike, zlasti pravil navskrižne skladnosti in sistemov nadzora, ne da bi se zato zmanjšala učinkovitost. V ta sklop spadajo tudi poenostavljene podpore za male kmete s predvidenim pavšalnim letnim plačilom od 500-1000 evrov na kmetijo.

Ker naj bi bila prenovljena kmetijska politika bolj okoljsko naravnana in usposobljena za obvladovanje tveganj, kot so naravne nesreče in cenovna nihanja, bo potrebna prerazporeditev denarja tako med državami kot tudi znotraj držav članic. Tako se bo Sloveniji denimo vsota za neposredna plačila s sedanjih 144 mio evrov na leto znižala na približno 138 mio evrov.

Reforma uvaja pojem aktivnega kmeta, s čimer se poskuša EU odzvati na kritike, češ da gre kmetijski denar velikokrat tudi marsikomu, ki se s kmetijstvom sploh ne ukvarja. Do t.i. subvencij naj bi bili v prihodnje upravičeni le tisti, pri katerih neposredna plačila predstavljajo več kot 5 % prejemkov iz nekmetijske dejavnosti. Torej, če kmetijske subvencije v strukturi prejemkov podjetij ali gospodarskih družb predstavljajo manj kot 5 %, te ne dobijo statusa aktivnega kmeta in niso upravičene do subvencij.

Veliko bo polemik o predlogu zelene komponente neposrednih plačil, ki odtehta kar 30 % teh plačil, predvsem glede določila, da morajo kmetje iz obdelave izvzeti 7 % površin in jih nameniti za ekološka območja. Tukaj mora Slovenija uveljavljati svoje posebnosti, saj je kmetijska krajina že zdaj veliko bolj raznovrstna kot v drugih državah. Slovenija je sicer zadovoljna s predlagano shemo plačil za male kmetije in mlade kmete.

Pri drugem stebru plačil, prispevkih za razvoj podeželja, bo v prihodnjem finančnem okviru Slovenija razdeljena na dve regiji: na Vzhodno Slovenijo kot manj razvito in na Zahodno, razvito regijo. V prvi bo najvišja stopnja prispevka 85 %, v drugi pa 50 % vrednosti ukrepa.

Državni svet opozarja, da naj bi prenavljanje skupne kmetijske politike do leta 2020, ki se ga je lotila EU, zagotovilo učinkovitejšo porabo davkoplačevalskega denarja, večjo okoljsko vlogo kmetijstva, uspešnejši boj s podnebnimi spremembami in manj administracije v kmetijstvu. Na podlagi osnutkov štirih uredb, ki se nanašajo na novo kmetijsko politiko, ki jih je pripravila Evropska komisija, pa je evidentno, da bo njeno izvajanje birokracijo povečalo za dodatnih 15 %. Slovenske kmete pa skrbi predvsem to, da naj bi v prihodnje subvencije prejemali na hektar površin, ne glede na to, ali na njih raste travinje ali pšenica. Plačila za njive in travnike ne bi smela biti izenačena, zato poenotenemu plačilu na hektar površin nasprotujejo. Menijo namreč, da bi pri plačilih na hektar razmerje med njivami in travniki moralo biti precejšnje v korist njiv. Državni svet ocenjuje, da reforma skupne kmetijske politike predvideva ozelenitev kmetijstva in ukrepe tudi zato, da jih bodo kmetje v večji meri kot doslej izvajali v prid zaščite okolja. Gre torej za plačilo javnih dobrin, ki ga je EU v reformo vnesla zato, da bo lahko obdržala dosedanji delež kmetijskega dela proračuna EU. Reforma bo med drugim ukinila kvote za mleko in sladkor, zato bo najbolj udarila po žepu mlečni sektor. Strokovnjaki namreč napovedujejo, da bodo odkupne cene mleka do leta 2020 padle za okoli 6 %. Ukinitev kvot za sladkor bi omogočila ponovno proizvodnjo sladkorja v Republiki Sloveniji, vendar prevladuje ocena, da denarja za postavitev nove tovarne verjetno ne bo, bodo pa lahko slovenski kmetje sladkorno peso pridelovali za sosednje države, ki svojih tovarn niso zaprle, kot je to storila Slovenija.

Državni svet meni, da bo reforma skupne kmetijske politike prinesla še največ koristi majhnim kmetijam, saj bodo edine razbremenjene silne birokracije, tiste kmetije, ki bodo prostovoljno vstopile v to shemo, pa bodo prejemale fiksni znesek podpore, v Republiki Sloveniji predvidoma vsaka po 600-800 evrov. Simulacijski izračuni kažejo, da bodo z reformo največ denarja izgubile zelo intenzivne govedorejske kmetije in večina zelo intenzivnih mlečnih kmetij.

Državni svet ocenjuje, da bodo z reformo v vsakem primeru pridobili rejci drobnice, vzrok za nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva ob ekonomiji obsega proizvodnje pa je vsekakor potrebno iskati v izrazito šibkem prenosu znanja v prakso.

Državni svet podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike in hkrati poziva predlagatelja oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da ga sproti seznanja z najnovejšimi stališči EU.        

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič.