Vprašanje Antona Kampuša glede prenosa neodplačnega državnega stvarnega premoženja na osebe javnega prava

Državni svet Republike Slovenije je na 23. seji, dne 9. 6. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša glede prenosa neodplačnega državnega stvarnega premoženja na osebe javnega prava ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša se glasi:

Zakaj država Republike Slovenije ne prenaša neodplačno svojega stvarnega premoženja na osebe javnega prava?

Obrazložitev:

V zakonu o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) je v 80.b členu jasno definirano, da lahko država oziroma občina svoje stvarno premoženje neodplačno preneseta na drugo osebo. Prav tako je v Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. l. RS, št. 12/03 in 77/03) v 11. členu opredeljeno, da lahko država neodplačno prenese stvarno premoženje na drugo osebo. Poleg tega navedena uredba v V. poglavju natančno določa pravice in dolžnosti glede upravljanja upravljalca s stvarnim premoženjem, od skrbi za pravno urejenost stvarnega premoženja, tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja do dobrega gospodarjenja.

V praksi ugotavljamo, da ima država v lasti številne nepremičnine (stare zapuščene šole, vojašnice, prodajalne...), s katerimi bi morali gospodariti v skladu z zgoraj citirano uredbo. Vendar temu ni tako, ker država zaradi razpršenosti lastništva s tem stvarnim premoženjem ni zmožna upravljati.Tako številni objekti vidno propadajo, ker se jih niti tekoče niti investicijsko ne vzdržuje, prav tako zanje ni kupcev na javnih razpisih.

Občine so zainteresirane brezplačno prevzeti take objekte in jih usposobiti v razne gospodarske, kulturne, zdravstvene, socialne in druge namene, vendar pa nimajo finančnih sredstev za odkup. Vlada Republike Slovenije oz. posamezna ministrstva, ki upravljajo s temi objekti, pa le-teh nočejo prenesti brezplačno in utemeljujejo svoj ekonomski interes. Interesi občin, ki bi s tem želele aktivirati kakršnokoli gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, jih ne zanimajo, prav tako ne upoštevajo širšega javnega interesa.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanj odgovori.