Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Vprašanji Marijana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca in predlaga Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca se glasita:

V koliko primerih in v kakšni vrednosti so državni tožilci podali obrazložen predlog za odvzem denarja ali premoženja na podlagi 498.a člena Zakona o kazenskem postopku v letu 2007?

Zakaj iz skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2007 izhaja, da ODT v KP, KR, LJ, MB, MS, PT in SG niso podala nobenega predloga za odvzem predmetov in premoženjske koristi obdolžencem na podlagi 498. in 498.a člena ZKP?

Obrazložitev:

Zakon o kazenskem postopku (ZKP-UPB4; Uradni list RS, št. 32/2007 in nasl.) v 498.a členu določa odvzem denarja ali premoženja v primerih, ko se kazenski postopek ne konča z obsodilno sodbo.

Za to posebno procesno pravno ukrepanje morajo biti dokazani zakonski znaki posameznih kaznivih dejanj, ki nesporno kažejo na to, da denar ali premoženje izvira iz kaznivih dejanj oziroma, da gre v konkretnem primeru za protipravno nagrado, darilo, podkupnino ali kakšno drugo premoženjsko korist. Če so izpolnjeni ti, objektivni kriteriji, se našteti predmeti vzamejo tudi, če se kazenski postopek iz kateregakoli zakonsko določenega razloga ne konča z obsodilno sodbo. Tako predlagana ureditev izključuje primere, ko bi bilo ob oprostilni sodbi ali ustavitvi kazenskega postopka odvzeto premoženje ali denar, pri tem pa ne bi bilo z gotovostjo dokazano, da izvira iz predhodnih kaznivih dejanj (smiselno enako velja tudi za podkupnine). Na ta člen se je sklicevala tudi Vlada RS pri predlogu zakona o ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti korupciji.

Iz skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2007 izhaja, da so v 334 primerih (315 v letu 2006) so državni tožilci predlagali odvzem predmetov in premoženjske koristi obdolžencem (498. in 498.a člen ZKP). Iz tabele 6: Pregled posameznih procesnih aktivnosti po državnih tožilstvih (stran 25 skupnega poročila) izhaja, da ODT KP, KR, LJ, MB, MS, PT in SG niso podala nobenega tovrstnega predloga, medtem ko naj bi jih v Krškem kar 270.

Da nobena oseba ne sme imeti od protipravnega ravnanja nobene koristi je osnovno načelo izrekanja kazenskih sankcij in civilnih pravovarstvenih zahtevkov. Vračilo nezakonitih premoženjskih koristi je pomemben element preprečevanja reinvestiranja takih koristi v ostale oblike protipravnega ravnanja ali ponovitve enakih oblik, zato je nerazumljivo, da skupno poročilo o delu državnih tožilstev kaže drugačno podobo od omenjene ideje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vrhovnemu državnemu tožilstvu, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Povezane vsebine
document 10. seja Državnega sveta Republike Slovenije
document Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva na vprašanji državnega svetnika Marijana Klemenca v zvezi z izvajanjem določil Zakona o kazenskem postopku