Mnenje k Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010

Državni svet Republike Slovenije je na 40. seji 14. 9. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Poročilu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010

Državni svet se je seznanil s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010, ki ga je Državnemu zboru, na podlagi 128. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, predložila Vlada, ter s Statusnim poročilom »Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima I ter njene posledice za EU in Slovenijo«, ki ga je kot dodatek k Poročilu pripravila Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. 

Državni svet izpostavlja problem krčenja proračunskih sredstev za delo Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, pri čemer je še posebej zaskrbljujoča zahteva po linearnem zmanjšanju sredstev, saj je njihov obseg sredstev že sedaj na spodnji meji. Državni svet poudarja, da je linearno zmanjševanje sredstev na področju zagotavljanja jedrske varnosti in varstva pred sevanji nesprejemljivo, ker se lahko s tem ogrozi varnost Slovenije. Zaradi navedenega apelira, da se bo pri sprejemanju rebalansa proračuna Republike Slovenija upošteval varnostni vidik.

Državni svet ugotavlja, da dela pri umeščanju v prostor prihodnjega odlagališča nizko radioaktivnih in srednje radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju:  NSRAO) v Vrbini pri Krškem potekajo izredno počasi, zaradi česar predvideni datum začetka njegovega obratovanja ni dosegljiv. Predlagatelj napoveduje, da bo treba zaradi tega revidirati Nacionalni program ravnanja z RAO in izrabljenim jedrskim gorivom, ki določa rok za začetek obratovanja 2013. Državni svet izpostavlja zaskrbljenost Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost nad dinamiko nalog, povezanih z gradnjo odlagališča NSRAO, saj se lahko zagodi, da čez nekaj let ne bo jasno, kam z radioaktivnimi odpadki, ki se trenutno začasno skladiščijo v NEK, katerega širitev ni možna. Državni svet opozarja, da je treba pospešiti aktivnosti izgradnje odlagališča NSRAO in narediti vse, da ne bomo prišli v situacijo, da bo začasno skladišče v NEK polno, a ne bomo imeli zgrajenega skladišča NSRAO v Vrbini pri Krškem.

Državni svet poudarja, da je vprašanje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva povezano tudi z izvajanjem Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščenjem in razgradnjo (v nadaljevanju:  Meddržavne pogodbe). V primeru neizpolnjevanja obveznosti hrvaške pogodbenice je Slovenija primarno odgovorna za reševanje problema odlaganja radioaktivnih odpadkov.       

Državni svet opozarja na nepravočasno noveliranje Programa razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (v nadaljevanju Program razgradnje). Čeprav bi se moral v skladu z 10. členom Meddržavne pogodbe revidirati leta 2009, pa do tega še ni prišlo, ker se hrvaška in slovenska stran meddržavne komisije, ki potrjuje Program razgradnje, ne moreta uskladiti glede scenarija odlaganja radioaktivnih odpadkov in razgradnje NEK. Že danes pa je jasno, da bo treba zvišati prispevek za razgradnjo, ki je danes na ravni iz leta 2004, pri čemer bo nadaljnje odlašanje povzročilo le še večjo porast prispevka.

Obseg sredstev, ki jih v Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK (v nadaljevanju: Sklad), vplačuje Slovenija, naj bi po navedbah predlagatelja zadoščal za izgradnjo odlagališča NSRAO. V zvezi s sredstvi, potrebnimi za razgradnjo NEK, Državni svet opozarja na objavljeno revizijo Računskega sodišča o zagotavljanju sredstev za razgradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v obdobju od leta 2006 do konca leta 2009. Na podlagi revidiranja učinkovitosti poslovanja Ministrstva za gospodarstvo in Vlade ter uspešnosti poslovanja Sklada je Računsko sodišče ocenilo, da Vlada in Ministrstvo za gospodarstvo pri določitvi pogojev poslovanja Sklada in vzpostavitvi nadzora nad poslovanjem Sklada nista bila učinkovita. Zaskrbljujoča je predvsem njegova ugotovitev, da ob sedanjih pogojih zbiranja in upravljanja s sredstvi, ki se vplačujejo v Sklad, ter ob vzpostavljenem načinu izvajanja nadzora nad upravljanjem s sredstvi Sklada in nad poslovanjem Sklada potrebna sredstva za razgradnjo NEK ne bodo pravočasno zbrana.   

V luči jedrske nesreče na Japonskem, ki je postavila pod vprašaj renesanso jedrske energije, se Državnemu svetu postavlja vprašanje o nadaljnji usodi morebitnega podaljšanja obratovanja NEK. Državni svet ugotavlja, da je NEK leta 2009 zaprosila za odobritev programa za nadzor spremljanja staranja sistemov in komponent, ki je pogoj za dolgoročno (60 let) obratovanje. Mednarodna skupina izvedencev je že dala pozitivno strokovno mnenje k dokumentaciji, pri čemer mora NEK ob remontu leta 2012 izvesti še nekaj dodatnih ukrepov, temu pa sledi priprava tehničnega mnenja o varnosti NEK. Morebitno podaljšanje obratovalne dobe NEK pa bo odvisno od lastnikov NEK oziroma države.

Po mnenju Državnega sveta je zaskrbljujoča tudi informacija, da so se ob remontu 2010 v NEK pokazale nekatere tehnične težave, ki niso v celoti rešene in jih bo treba odpraviti pri naslednjem remontu. Ob omembi konkretnih težav predlagatelj poročila sicer pravi, da omenjeno nedokončano delo ali odprta vprašanja nimajo pomembnega neposrednega vpliva na varnost, a v nadaljevanju pravi, da »vendar ni popolnoma izključeno, da se stanje ne bo poslabševalo, kar bi lahko ustvarilo razmere za obratovalne in delno tudi varnostne težave.«. 

Državni svet je bil seznanjen s problemom zagotavljanja jedra visoko strokovno usposobljenega kadra na področju jedrske varnosti, ki ga je treba dolgoročno rešiti.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras.