(23. april 2010)
Sejo je vodila Lidija Jerkič, podpredsednica državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.02.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Spoštovani državni svetniki. Spoštovani vabljeni.
Pričenjam 16. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu. Opravičil se je mag. Stojan Binder in pa Peter Požun. Na sejo je bil vabljen tudi minister za finance, dr. Franc Križanič, ki ga pozdravljam. O sklicu izredne seje je obveščen predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik Vlade Republike Slovenije. S sklicem 20. aprila ste prejeli naslednji dnevni red. Prvič: Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije. Na podlagi drugega odstavka 75a. člena Poslovnika Državnega sveta se o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje. Glede na to in glede na to, da ni nobenega predloga za razširitev ugotavljam, da je dnevni red naslednji:
1. TOČKA - ZAKON O UPRAVLJANJU KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE. Ta zakon je Državni zbor sprejel na 16. redni seji v torek, 20. aprila 2010 in vam je bil isti dan posredovan po elektronski pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, prvi podpisani je Bogomir Vnučec ste 20. 4. 2010 sprejeli s sklicem in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročila ste prejeli na klop. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu zahteve priložite v pisni obliki. Predlagam, da pričnemo z obravnavo o tem, ali bo Državni svet po končani obravnavi zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o nje, ponovno odloča. Sprašujem predstavnika predlagateljev predloga, ali želi podati obrazložitev. Besedo ima gospoda Bogomir Vnučec. Pri tej točki pozdravljam dr. Franca Križaniča, Moniko Pintar Mesarič in pa Tomaža Babiča. Izvolite.
BOGOMIR VNUČEC: Lep pozdrav, še enkrat, spoštovani minister. Predsedujoča.
Ta veto je logična posledica negativnega mnenja, če tako rečem, že same matične komisije ob redni obravnavi tega zakona, potem negativnega mnenja tudi našega Državnega sveta na februarski seji in pa tudi dejstvo, da nobeden od predlogov, ki jih je naša matična komisija predlagala pristojnim komisijam Državnega zbora ni bil sprejet. Če se držimo nekega tudi nekih odločitev, ki so bile že sprejete v tem Državnem svetu, kjer bi se najprej dotaknil tega, da ta zakon posega tudi v že pridobljene pravice Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko ste nekateri pa kot je ta Državni svet v prid upokojencev zahteval referendum in ljudje so z 71% odločili, da se zavrne tista rešitev in sedaj ta zakon posega v tisto, referendumsko voljo ljudi, da se razpolaganje z delnicami Zavarovalnice Triglav prenese na agencijo, ki ima skoraj neomejena pooblastila, kajti vemo, da v Državnem zboru odloča o vrednostih nad 300 tisoč evrov nekih zadevah, tukaj bo pa agencija sama, ki imenuje to agencijo, pa imenuje politični organ, Državni zbor in tukaj ne moremo govoriti o neodvisnosti in bi se naslonil na enega kolega na komisiji, ki je rekel, bolje bi bilo, da se pokaže odvisnost kot pa neodvisnost in bi bilo to bolj transparentnost. Tukaj je to eden od razlogov. Druga stvar je pa, da agencije OECD ne predpisuje, OECD predpisuje samo preglednost, predvidljivost učinkovitosti in odgovornost načina upravljanja z državnimi deleži in pa vemo tudi, če samo upravljamo z nekimi lastnimi sredstvi, da je razpršenost manj tvegana kot pa neka centralizacija in tukaj ta centralizacija, mogoče bi bila dobra v neki meri, vendar na ta način, ko spet nekaj eksperimentiramo model agencije je tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami izjema. Sedaj, če bi se že zgledovali po neki državi bi se jaz po Nemčiji, ker to opravlja posebna institucija znotraj Ministrstva za finance, ki jo pa že mi imamo, tako da se tukaj že povečuje število agencij, direktorjev, itd., ter konec koncev, uradnikov. Toliko bi jaz na kratko. Ostalo ste pa dobili. Vas pozivam, da ta veto podpremo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi besedo predlagatelj zakona? Gospod minister, izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni.
Državni zbor Republike Slovenije na svoji 16. redni seji, 20. 4. 2010 je sprejel Zakon o opravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije kot obliko modernizacije opravljanja s temi naložbami, profesionalizacijo opravljanja s temi naložbami, povečanja odgovornosti, transparentnosti, predvidljivosti in tudi poštenosti v odnosu do manjšinskih delničarjev, tam kjer je treba na taki način zagotoviti tudi varnost soinvestitorjev. To so vsi standardi OECD, v katerega sedaj vstopamo oziroma kandidiramo in to je eden od pogojev, da bo Slovenija postala polnopravna članica organizacije tržnih gospodarstev najbolj razvitega dela sveta.
S tem zakonom se ustanavlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije kot samostojen in neodvisen organ s statusom neposrednega proračunskega uporabnika, se pravi, država ostaja tukaj povsem odgovorna. To ni ../Nerazumljivo./.., agencija ne bo pravna oseba niti javna agencija temveč suigeneris državni organ in bo odgovorna Državnemu zboru. Sredstva za delo agencije se bodo zagotavljala v Proračunu Republike Slovenije kamor se stekajo tudi kupnine od prodaje kapitalskih naložb in pa seveda dobički družb v lasti Republike Slovenije. Tudi zaposleni v agenciji bodo vključeni v sistem plač državnih uslužbencev. Pripravljeni v svojih nalog bo agencija samostojna in neodvisna, zavezana k upoštevanju določb tega zakona, aktov upravljanja s kapitalskimi naložbami in drugo javno finančnih predpisov. Njena organa bosta uprava s predsednikom in dvema članoma, ki bo vodila poslovanje agencije in organizirala njeno delo ter svet agencije s predsednikom in 4 člani. Uprava bo sprejemala odločitev o upravljanju kapitalskih naložb. Za pomembnejše odločitve pa bo morala pridobiti soglasje s svetom. Svet kot 5 članski organ bo sestavljen iz neprofesionalnih članov in bo nadzoroval poslovanje agencije, sprejemal ključne akte agencije in dajal soglasje v določenim odločitvam upravljanja kapitalskih naložb. V okviru agencije bo delovala tudi akreditacijska komisija kot naslednica kadrovsko akreditacijskega sveta ustanovljenega decembra 2008. Komisija bo posvetovalno telo agencije, ki bo oblikovala strokovne mnenje o primernosti kandidatov v organe gospodarskih družb. Cilj sprejetega zakona je o ločitvi izvajanja lastniške funkcije od drugih funkcij, ki jih izvaja država zlasti regulacije in pa posamezne sektorske politike. Pri vodenju naložb je izredno pomembno, da se vodi gospodarno v javnem interesu in da se tako uresničujejo cilji oblikovani skladno s sektorskimi politikami, ki jih pripravljajo resorna ministrstva. Odgovornost za pripravo sektorskih politik tako ostaja na resornih ministrstvih. Namen zakona je vzpostavitev sistemov opravljanja naložb po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti brez vpliva politike in posameznih interesnih skupin. Zakon s pojmom upravljanja zajema pridobivanje kapitalskih naložb in razpolaganje z njimi ter izvajanje vseh pravic iz deležev in delnic države v gospodarskih družbah. Vse oblike opravljanja temeljijo na predhodno sprejetih aktih upravljanja. Poglavitni akt upravljanja je strategija upravljanja, ki jo sprejme Državni zbor za obdobje najmanj 3 let in vsebuje razvojne usmeritve države kot lastnika posameznih družb vključno z naštetimi strateškimi naložbami. Konkretizacijo strategija predstavlja letni načrt upravljanja kapitalskih naložb, ki ga pripravi agencija in sprejme vlada. Zelo pomemben dokument je tudi Kodeks upravljanja, ki je predviden kot zbirka določb o ravnanju agencije, organov vodenja in upravljanja družb v državni lasti in državnih organov pri upravljanju kapitalskih naložb. Sledil bo standardom dobre prakse opredeljenim v organizaciji za ekonomsko sodelovanje razvoja. Kodeks bo odražal in konkretiziral temeljna načela tega zakona.
V okviru strategije, ki jo sprejme Državni zbor in letnega načrta upravljanja, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije bo agencija s portfeljskimi naložbami razpolagala samostojno, strateškimi naložbami in posamično naložbo, katerih skupna knjigovodska vrednost bo presegla 20 milijonov evrov pa bo agencija razpolagala le po predhodnem soglasju vlade na podlagi programa razpolaganja opredeljenega v strategiji.
Glede na vse izvedene postopke vključno z javno razpravo menimo, da sprejeti zakon predstavlja dobro zakonsko podlago za vzpostavitev učinkovitega, preglednega, odgovornega in predvidljivega upravljanja kapitalskih naložb države brez vpliva dnevne politike. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi besedo predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem? Gospod Kovšca. Izvolite.
ALOJZ KOVŠCA: Spoštovani, gospod minister. Gospa podpredsednica. Kolegi svetniki.
Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta je o pričujočem zakonu prvič vsebinsko razpravljala 5. februarja 2010 in zakona ni podprla. Drugo razpravo o istem zakonu smo imeli danes, na 28. redni seji, v okviru obravnave predloga veta in na tej obravnavi smo veto podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Gospod Rus.
DR. ANDREJ RUS: Pozdravljeni kolegi. Pozdravljeni gostje.
Jaz soglašam kot nekdo, ki nasprotuje vetu, nekdo, ki podpira namen zakonodajalca in nekdo, ki ne soglaša z argumenti, ki jih je predlagatelj veta prvopodpisani gospod Vnučec dal pred nas.
Zakaj mislim, da je to zelo dober zakon? Ne zaradi tega, ker rešuje vse, ampak zaradi tega, ker rešuje pravo stvar. Loteva se prave stvari. Naj vas opozorim na prakso, ki jo ta zakon poskuša urejati. Prvi velik korak je, tukaj gre za prakso, ki do sedaj ni bila urejena. Bila je prepuščena naključju. Naj vam povem, da je velika debata v gospodarstvu, ali bomo reševali Mercator ali ne. Nismo imeli strategije, nismo imeli programa razpolaganja z državno lastnino in Mercator se je kar tako zgodil, da sta ga kupili dve podjetji. Še danes imamo tako divje ocene, koliko je bila takrat državna blagajna oškodovana oziroma blagajne obeh oškodovana niti ne tožimo, odškodninske tožbe niso niti vložene. To je v bistvu zelo slabo, ker stanje, ki je bilo je bilo slabo.
Druga zadeva. Naj vas spomnim je problem aktivnega upravljanja. Predvsem od vas je zelo aktivnih tudi v občinah. Ko vi izvolite predstavnika občine v osnovno šolo ali ga kdaj pokličete pa mu rečete, taka in taka stališča na tej in tej seji zastopate, kje pa. Morda je kdo od vas res tako veste, ampak večinoma v Sloveniji se to ne počne. Ko si enkrat notri so noter, potem se govori o avtonomnosti, kar pa ni ta prava avtonomija, namreč ne sme biti predstavnik lastnika avtonomen od lastnika, to je katastrofa. Do sedaj, ko so se pojavili predstavniki države v nadzornih svetih so delovali, če je šlo za sanjski, dobronameren scenarij po svojih najboljših močeh, kakor so vedeli in znali. Če pa ni šlo za sanjski scenarij, če je šlo za malo bolj osebno obarvane interese pa tudi ne nujno povsem v interesu države. Ta zakon z ustanovitvijo agencije rešuje problem aktivnega upravljanja. Do slej je država s svojim premoženjem, ki ni bil 100% v državni lasti, da bi vlada nadomeščala skupščino, to so izjemne situacije, povsod drugod smo pasivno opravljali in smo bili v bistvu žrtev in iniciativ in žrtve bolj aktivnih lastnikov, ki pa niso bili bolj udeleženi kot država. To je druga zadeva, ki jo ta zakon ureja.
Tretja zadeva, ki jo ta zakon prinaša je transparentnost. Transparentnost je ena zelo zanimiva zadeva, zato ker se zelo veliko stvari lahko zgodi v senci, ko stvari privlečeš na sonce se stvari urejajo drugače. Zakaj to govorim? Zelo splošna trditev. Jaz pričakujem, da bodo danes tudi izrečeni očitki, da ta zakon ne rešuje dokončno tega, da bi prevladali sedaj ti, sedaj drugi interesi, da bi se politično kadrovali, ne, tega zakon ne more rešiti, to lahko samo poslovna kultura nekako reši, ampak to je prvi korak, ko vzpostavljamo te poslovne kulture. Vi sami veste, da če pustite, da vas nekdo v kot stisne, če ste poslovnež, če ste direktor, če ste predstavnik javnega interesa, župan, če vas nekdo na stran stisne, se drugače pogovarja kot, če ga povabiš v pisarno pa so zraven navzoči štirje ali pet drugih normalnih ljudi, takrat postanejo stvari razumne, pričakovanja realna in posel pošten sam od sebe, zaradi tega, ker si v luči javnosti, ali pa, ker si izpostavljen, ne nadzoru nekih nadzornih institucij, ki bi se jih bali, ampak drugih normalnih ljudi, pred katerimi si ti ne boš tega privoščil. Ali ta zakon eliminira vsakršno možnost političnega vpliva, ne, ali hočemo eliminirati politični vpliv, tudi ne, saj ni to cilj, gre za to, da se odgovorno upravlja in da lahko v vsakem trenutku rečemo: "naredili smo vse kar je v naši najboljši moči bilo tisti trenutek, da smo ali maksimizirali vrednost z delničarji, se pravi izplen ali pa da smo maksimizirali kakšno strateško usmeritev, ki smo jo pa tudi prej objavili", to pomeni tega deleža ne bomo prodajali in tako naprej, je nacionalni interes, kakor hočete temu reči. Tako, da jaz mislim, da v teh treh točkah ta zakon predstavlja velik korak naprej, nujen korak naprej in ga jaz zelo močno podpiram in zato ne bom podprl veta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Dr. Mencinger.
PROF. DR. JOŽE MENCINGER: Spoštovani kolegi, gospa predsednica, gospod minister!
Jaz ne dvomim v dobre namene Vlade v tem primeru in vidim tudi neke prednosti tega, čeprav se zakon 90% ukvarja kot nek pravilnik za agencijo ne pa s tistim kot je naslov zakona. Zakon bi podprl, če ne bi povsod.../nerazumljivo./... v zakon Državnega zbora kot tistega, ki naj bi zasigural, da ne bo prišlo do politizacije. Če bi jaz videl tam ministra za finance, ki je odgovorne za vse ali predsednika Vlade, ki je odgovoren bi potem zakon na vsak način podprl, tako ga pa ne glede na tiste slabosti ne morem. Hvala.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Še kdo? Gospod Kovšca.
ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa ponovno. Glejte, jaz bi tukaj na tem mestu ugovarjal argumentaciji, da gre za nekaj vsebinsko novega. V bistvu gre samo za prestrukturiranje sredstev in prestrukturiranje kadrov. Če pogledamo 39. člen....predloga zakona agencija prevzame zaposlene, ki so do uveljavitve tega zakona pri posameznih upravljavcih finančnega premoženja Republike Slovenije opravljali naloge iz prvega odstavka 71. člena Zakona o javnih financah. Z drugimi besedami profesionalci, ki so v tem upravljanju sodelovali doslej bodo sodelovali tudi odslej. Kar je različno, je pa to, da bo nek akreditacijski svet, ki je politično telo, s soglasjem politike imenoval neke strokovnjake, ki bi jih lahko tudi na drugačen način imenoval doslej in ti strokovnjaki bodo s tistim dnem, ko so imenovani izgubili vso politično konotacijo in postali izključno samo strokovnjaki in delali v dobro vseh nas. To je mogoče in je lepo, ampak po drugi strani bo pa vsa odgovornost samega zakonodajalca s tem zamegljena. To je en problem. Drug problem je na današnji seji Komisije za gospodarstvo smo razpravljali o Predlogu zakona za jamstvo Republike Slovenije za posojilo Sodu v višini 300 milijonov evrov. Nihče izmed nas ne more argumentirali ugovarjati strokovnosti tistih, ki s Sodom upravljajo, ampak prišlo je do spremembe objektivnih gospodarskih razmer in Sod za svoje delovanje zaradi tržnih razmer v katerih ne more adekvatno in primerno odprodajati premoženje s katerim razpolaga, potrebuje finančno injekcijo za zaščito svoje integritete oziroma solventnosti.
In v primeru kadar se dogajajo takšne objektivne stvari na trgu vsaka strategija zbledi. Tudi Sod je nedvomno imel strategijo, ampak s pričo takšnih, bom rekel, robnih pogojih je ta strategija zbledela in treba je ukrepati. Vlada Republike Slovenije tudi ukrepa na ta način, da sprejema zakon s katerim bomo Sodu z državno garancijo omogočili najemanje kredita. V primeru, ko se prenese odgovornost na to agencijo v bistvu dobimo samo še en vmesni člen. Vmesni člen, ki bo v primeru takšnih pogojev na trgu moral revidirati svojo strategijo, ta strategija bo potem romala v Državni zbor, bo morala biti tam revidirana, potrjena in šele na podlagi teh potrditev se bo sprejemalo vsebinske odločitve, ki bi lahko pomagale ohranitvi ali .../nerazumljivo./.. tega premoženja. Z drugimi besedami odgovornost se zamegljuje, dobimo še eno vmesno instanco, sama centralizacija upravljanja, ki pa naj bi bila osnovni namen tega zakona bi bila lahko izvedena tudi bistveno drugače z jasno politično odgovornostjo tistega, ki s premoženjem upravlja. Zaradi tega bom jaz ta veto podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Dr. Jan.
DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Ne gre samo za to, da je to še ena agencija več ob ducatih, ki jih nihče ne mara in ne zna našteti. Gre za pomembnejše in bolj transparentne stvari kot se tukaj dogajajo. Gre za to, da se spet zmanjšuje neko premoženje in da je to še en korak na tistem kar vodi k nujnosti ...manjše pokojninske reforme oziroma zmanjševanju pravic pokojninskega zavarovanja. To je to. Če pogledate kaj je ime Kad včasih kaj ima danes in zakaj si je tam en drobiž, ki prihaja in potem je tudi naslednji korak šel preko Vlade. Tako, da to je pot od tega, da se odloži....Ni res, da ni strategije, zelo jasna strategija je in tudi aktivno upravljanje je bilo do sedaj aktivno in je šlo v zmanjševanje in sedaj bo še bolj zmanjševana. In to se mi zdi, da je tisto kar ni sprejemljivo za nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Bahun.
DRAGO BAHUN: Hvala lepa. Jaz bi imel samo eno vprašanje o proračunu(?) za ministra. Minister je rekel, da bodo v bistvu zaposleni v tej agenciji praktično javni uslužbenci in za njih bo veljal plačni sistem kot za državno upravo. Jaz moram odkrito povedati, da imam velike pomisleke kje boste vi dobili strokovnjaka, ki bo na nek način upravljala s takšnim premoženjem z 2.000 do 3.000 neto, bom rekel, evro plače. Resno pravim še enkrat, jaz mislim, da to zna biti zelo, zelo velik problem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Dr. Golob.
PROF.DR. JANVIT GOLOB: Gospa podpredsednica, spoštovani minister in kolegi svetniki!
Brez dvoma so tukaj dobri nameni Vlade. Jaz mislim, da so načrti dobri kako nas reševati. Tudi razprava našega spoštovanega kolega Rusa nas je podprla z nekimi teoretičnimi ozadji teh naporov, vendar življenje gre pa eno drugačno pot. Od leta 1990 dve leti smo se učili, potem je bilo 12 let ene liberalne vladavine, ki nas je pripeljala na nastavke tega kjer smo sedaj, pa štiri leta tudi ene čudne vladavine, ki se je vsaj na primorskem delu pokazala, če pogledamo Istrabenz, Intereuropa, Splošna plovba, Luka Koper, igralnice do enega eksistenčnega roba. Mercator je bil power play, kot ga je nekdo omenil, med Janšo po eni strani in Bavčarjev in Šrotom in Jankovičem. To je bilo kdo bo jači. Vendar, ko gledamo to zgodbo se človek spomni, da se je Jefferson učil od slovenske zgodovine. V ameriško ustavo je vnesel navade, običaje kako smo Slovenci ustoličevali slovenske vojvode ali kneze in mu je bil to en lep...vzgled. MI pa kakor, da se od Jeffersona nočemo nič naučiti, ki je dal človeštvu, predvsem pa takšnim manjšim državam posebno kot je naša, pomembno poslanico: "Če misliš, da boš s svojim premoženjem in z njegovo prodajo reševal svojo neodvisnost kmalu izgubiš oboje." In vidite o tem se mi danes pogovarjamo. Ta agencija v katero bom prenesli to premoženje, za katerega še zdaj nismo dobili odgovora, ali ga je 5 milijard ali 20 milijard strateškega premoženja niti to kaj je vse to strateško premoženje. Nas navdaja s strahom kaj bo iz tega, ali se ne bodo našli vodstvo agencije in takrat v vodstvu države neki junaki, ki bodo za reševanje svoje kože in dobrega gospodarja, ko se ne bo dalo več nikjer zapufati, vse to še naprej prodajati. In našim zanamcem, tako kot resno poslušamo gospoda Mencingerja, vedno že skozi to obdobje ne bo ostalo zelo malo. To kadrovanje v Državnem zboru, to si lahko mislimo, da bo "bazar par excellence", kdo bo kje, kje bodo naši, pa od naših naši, kar se je sfižilo tudi gospodu Pahorju v KAS-u, tako da je moral tudi zdaj v primeru gospoda Zajca vzeti stvari v svoje roke, pa imenovati nekako sigurne ljudi, kajti to kar se je v gospodarstveni energetiki dogajalo pri kadrovanju je svoja zgodba, Zaresova in velenjska. Jaz priporočam gospodu Križaniču, katerega uspeh je vezan na ta prodor te agencije skozi Državni zbor, kjer se je veto Državnega sveta zdaj izkazal kot nekaj učinkovitega in v bistvu omogočil, da je gospod Popovič spet z nami, se lahko to ponovi tudi v naslednjem primeru, kajti kadar je nestabilna politika v zboru takrat je moč Državnega sveta, hvala bogu. In tako, gospod Križanič, prisluhnite napotkom s strani Državnega sveta in jačajte social demokratsko sintezo, ki bi bila nekaj najboljšega za Slovenijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Gospod Šuštaršič.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala za besedo. Kot zastopnik socialnih interesov kako naj drugače gledam na ta zakon kot z vidika leta 2010, ko imamo evidentne dogodke, da sesuvamo našo socialno državo, ko reformiramo temeljno zakonodajo, ki uravnava najnujnejše ali vitalne, socialne potrebe slovenskega prebivalstva. Zdaj, da se sesuva socialna država je po svoje logično, nimamo dovolj javnega denarja, ampak javnega denarja nimamo dovolj samo zaradi te finančne, ekonomske krize, ki je zajela svet, ampak tudi zaradi naivnega in neodgovornega gospodarjenja nas samih v Republiki Sloveniji. In če gledam zdaj ta zakon po vsebini vidim, da je zelo veliko procesne birokratizacije, zgledno se bo pripravljalo neke dokumente, odločalo in tako naprej, seveda ostane pa tisti grenek priokus ali bo res kaj boljše gospodarjenje in jaz osebno v to zelo dvomim. Zato se mi zdi, da je podpora vetu primerna, da v Državnem zboru vendarle še enkrat razmislijo o vseh teh vidikih.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Gospod Reven.
RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Izhajal bom iz tega kar je večina naših občanov, ki so v pokoju, zelo zanimivo, to zdaj je višina penzije oziroma iz tega izvirajo viri za ta namen. In bom šel na tisto zadevo kjer pravijo riba smrdi pri glavi. Poglejte, gospod minister, vi ste rekel, da bo ta agencija bolj učinkovita, recimo, da bi bila, ampak jaz temu ne verjamem, zaradi tega ker v 15. členu piše: za predsednika ali člana Sveta mora imeti naslednje pogoje: izobrazba, 10 let delovnih izkušenj, nekaznovanje, pa da ni vložena obtožnica. Tukaj nikjer ne piše o pretekli uspešnosti. Jaz iz tega člena že vidim človeka, ki je nekje nekoč čičkal na enih visokih delovnih mestih ali vodilnih mestih in ni naredil nič in gremo tisti znani jugoslovanski ringa raja in se vrtimo. Isto je pri predsedniku v 16. členu predsednik uprave in člana uprave, isto izobrazba, 10 let delovnih izkušenj, pa potem izločilno, da ni poslanec in da ni v tem Državnem svetu. Isto tukaj se postavlja vprašanje objektivne uspešnosti takšne osebe. Ne glede ali gre za agencijo, podjetje, družbo, karkoli najvažnejši ali župani, da izpostavim tudi to, najvažnejši so najvišji kadri, da so uspešni in sposobni. To kaj takšnega pa ne moremo reči, da se dogaja. Poglejmo, železnice, tam imamo kader, ki.../Nerazumljivo./..ohoho po nazivih in na plačah, kakšna je pa uspešnost, nikakršna. Poglejmo Dars, tu vzporednico poglejmo kako se kadruje, ne pa uspešnost kaj je nekdo naredil, da bo lahko še naprej uspešno delal, ne, kje je sedel. In zato jaz ne verjamem, na žalost ne verjamem v uspešnost te agencije. Če bi tu notri pisalo, da je uspešno vodil predhodno eno ali dve podjetji ali kakršnokoli agencijo državno, to bi bilo v redu. Temu bi jaz verjel. Toliko za enkrat. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, bi želeli kašno dodatno obrazložitev? Ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlogu zahteve Državnega sveta za odložilni veto kot ste ga prejeli na klop. Najprej ugotavljamo prisotnost. 32 prisotnih.
Kdo je za? (19 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet sprejel predlog za odložilni veto.
Zahvaljujem se vam za sodelovanje in razpravo in lepe praznike kdor jih bo pač imel.
(Seja je bila končana 23. aprila 2010 ob 13.36.)
