Pobuda Marijana Klemenca in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z reševanjem problematike voženj v naravnem okolju

Državni svet Republike Slovenije je na 10. seji 8. 10. 2008, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Marijana Klemenca in Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z reševanjem problematike voženj v naravnem okolju in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo v zvezi z reševanjem problematike voženj v naravnem okolju in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da pri pripravi sprememb Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01) in drugih predpisov pobudo preuči in nanjo odgovori.

Pobuda oz. predlogi za reševanje problematike voženj v naravnem okolju so naslednji:

• Globe za kršitelje Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01 - v nadaljevanju: Uredba), voznike motornih vozil, je treba bistveno povečati, saj sedanja globa za fizične osebe v višini 41,73 evrov (v primeru takojšnjega plačila le polovičen znesek) nima ne specialne (zoper kršitelja) in ne generalne (vpliv na druge) prevencije in je skoraj enako visoka za kolesarje kot voznike motornih vozil.
• Določiti bi bilo treba območja, kjer je vožnja pod določenimi pogoji dovoljena, in območja, kjer je to strogo prepovedano in temu ustrezno določiti sankcije.
• Zaradi možnosti identificiranja kršiteljev bi bilo treba predpisati registracijo oziroma evidentiranje motorni vozil tudi za vožnjo v naravi in ostale pogoje (npr. taksa za obremenjevanje okolja, posedovanje ustreznega dovoljenja za vožnjo motornega vozila…).
• Ustrezno določiti pravila vožnje na območjih, kjer bi bila vožnja dovoljena (npr. časovne omejitve, prepoved ogrožanja drugih oziroma objestnih voženj…).
• Za nekatere primere, npr. neregistrirana vozila, povratništvo kršiteljev, bi bilo treba predpisati tudi obvezen zaseg in možnost odvzema motornih vozil.
• Za neupoštevanje znakov oziroma odredb nadzornikov bi bilo treba predpisati tudi sankcije.
• V Delovno skupino za ureditev voženj v naravnem okolju naj se povabi tudi državnega svetnika Marijana Klemenca, predstavnike društev lastnikov motornih vozil (sani) in gospodarske subjekte s področja turizma, ki v turistično ponudbo vključujejo tudi storitve s tega področja (npr. organiziranje voženj v naravi).

Obrazložitev:

Problematiko voženj z motornimi vozili in kolesi v osnovi ureja Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95 in 35/01), nekaj določb pa je tudi v drugih predpisih. Nadzor nad izvajanjem Uredbe  izvajajo inšpektorji za varstvo okolja in prostor in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdove in kmetijstvo.
Temeljni namen Uredbe je preprečiti škodljive posledice vedno pogostejših voženj v naravnem okolju (vožnja po brezpotjih, stezah, pešpoteh). Vsebina Uredbe je naperjena zoper vožnjo izven površin, ki so v osnovi namenjene motornemu in drugemu prometu.

V naravnem okolju je prepovedano voziti, ustavljati, parkirati, organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki omogočajo gibanje hitrejše od hoje pešca. V skladu z Uredbo predstavlja naravno okolje vsa območja:

• zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij,
• zunaj infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena,
• zunaj rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del,
• zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah.

Uredba torej dopušča vsako normalno uporabo vozil na motorni pogon in koles po vsem cestnem omrežju, pri čemer vanj kot najožji element sodijo še kolovozne poti ob jasni predpostavki, da to seveda ni prepovedano po drugih prepisih. Vožnjo po takih površinah ureja Zakon o varnosti cestnega prometa. V nasprotju z Uredbo tudi ni vožnja z vozili na motorni pogon:

• v naseljih,
• na območju t.i. rudarskih del, rudarskih dnevnih kopov, kamnolomov, ipd.,
• po trasah elektro in plinskih daljnovodov.

Za vožnjo v gozdovih in gozdnem prostoru velja posebna ureditev, in sicer je v gozdu dopustna vožnja izključno po gozdnih cestah (izven gozdnih cest, tudi po gozdnih vlakah in poteh, je vožnja prepovedana). Ne glede na določbe 1. odstavka 40. člena Zakona o gozdovih sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih v prostorskem delu območnega načrta.

2. člen Uredbe ureja ustavljanje in parkiranje vozil na motorni pogon in koles ob cestah, vendar največ pet metrov izven vozišča. Pri tem je pomembno, da lastnik temu ne nasprotuje.

3. člen Uredbe ureja izjemne vožnje, za katere določila Uredba ne veljajo. To pomeni, da navedeni upravičenci lahko vozijo tudi v naravnem okolju. Gre za službene vožnje (opravljanje lovske, ribiške, čuvajske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne… službe), gospodarjenje z gozdovi, kmetijska dela, geodetska dela, urejanje vodotokov, vzdrževanje infrastrukturnih objektov, pomoč pri reševanju, priprava in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog.

4. člen Uredbe določa strožje določilo, ki vnaša posebne omejitve za določene vrste voženj v zavarovanih območjih: prepoveduje organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihovo uporabo za testne, kros, športne, tekmovalne in reklamne vožnje na gozdnih in makadamskih cestah v gozdnem prostoru….To pomeni, da je v takih območjih dopusten normalen promet, če to ni drugače urejeno z drugimi predpisi, prepovedane pa so njegove pojavne oblike, ki predstavljajo športno – tekmovalno vožnjo. Tako je na cestah v takih območjih možen pregon vsakega organiziranja športno tekmovalnih voženj t.i. »kros specialk«.

12. 5. 2001 je začela veljati sprememba Uredbe (Uradni list RS, št. 35/2001), s katero se je spremenilo besedilo 1. odstavka 1. člena tako, da izraz "vozila na motorni pogon" v nadaljnjem besedilu pomeni motorna vozila, kolesa z pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti. Sprememba Uredbe je odpravila dvom o tolmačenju pojma vozila na motorni pogon.

Uredba določa tudi globe:

* * *

Praksa kaže, da sedaj veljavna Uredba, ki je nastala v času, ko se organizirane vožnje v naravi praktično še niso izvajale, zahteva spremembe. Sedanja nizka globa za fizične osebe (41, 73 evrov in ob takojšnjem plačilu le polovičen znesek) nima ne specialne (zoper kršitelja) in ne generalne (vpliv na druge) prevencije in je skoraj enako visoka za kolesarje kot voznike motornih vozil. Zaradi tega je nujno bistveno povečanje globe za voznike motornih vozil.

Na podlagi sedaj veljavne ureditve je vožnja v naravnem okolju praktično povsod prepovedana, kar ob naraščajočem trendu uporabe motornih vozil v naravnem okolju izven javnega cestnega omrežja pomeni veliko kršiteljev. Zato bi bilo treba določiti območja, kjer je vožnja pod določenimi pogoji in ob soglasju pristojnih organov dovoljena, in območja, kjer je to strogo prepovedano, pri čemer bi morali na prepovedanih območjih določiti ustrezne sankcije.

Ker imajo nadzorniki nad izvajanjem uredbe težave pri identificiranju kršiteljev, bi bilo treba predpisati  registracijo oziroma evidentiranje motorni vozil tudi za vožnjo v naravi (pri sedaj registriranih vozilih je problem tudi velikost registrske tablice, saj so oznake zelo slabo vidne, kar pri voznikih povzroča občutek "anonimnosti" in s tem prepričanje, da ne bodo kaznovani) in ostale pogoje (npr. taksa za obremenjevanje okolja, posedovanje ustreznega dovoljenja za vožnjo motornega vozila…).

Prav tako se predlaga, da se določijo pravila vožnje na območjih, kjer bi bila vožnja dovoljena (npr. časovne omejitve, prepoved ogrožanja drugih oz. objestnih voženj…).

Za voznike neregistriranih vozil ali večkratne kršitelje bi bilo treba predpisati tudi obvezen zaseg in možnost odvzema motornih vozil, za neupoštevanje znakov oziroma odredb nadzornikov (kar se v praksi pogosto dogaja) pa dodatno določiti sankcije.

Ob obravnavi pobude državnega svetnika Marijana Klemenca na 13. seji Komisiji Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 24. 9. 2008 se je pokazalo, da so to problematiko zaznali tudi na pristojnih institucijah, predvsem Inšpektoratu za okolje in prostor, Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano in Policiji, ki so pristojni za nadzor nad izvajanjem Uredbe. Komisija je tudi ugotovila, da je minister za okolje in prostor imenoval Delovno skupino za ureditev voženj v naravnem okolju, katerega naloga je analiza izvajanja veljavne Uredbe o prepovedi voženj z vozili v naravnem okolju in priprava predloga njenih sprememb. Ob seznanitvi s sestavo Delovne skupine za ureditev voženj v naravnem okolju je Komisija sprejela pobudo, da minister, pristojen za okolje in prostor, v omenjeno delovno skupino povabi tudi državnega svetnika Marijana Klemenca ter predstavnike društev lastnikov motornih vozil (sani) in gospodarske subjekte s področja turizma, ki v turistično ponudbo vključujejo tudi storitve s tega področja (npr. organiziranje voženj v naravi). 

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da pobudo preuči in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovori.