(12. maj 2010)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je začela ob 13.03 uri.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovana kolegica, kolegi državni svetniki, spoštovani vabljenim. Pričenjam 26. sejo Državnega sveta, sklical sem jo na podlagi 53. člena Zakona o Državnemu svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta.
Za današnje zasedanje so se opravičili gospod Peter Vrisk in mag. Dušan Črnigoj. Na sejo so bili vabljeni mag. Mihela Zupančič, vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji k 3. točki. Dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 5. točki, dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve k 6. točki. O sklicu seje Državnega sveta sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 6. maja ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je naslednji in sicer: 1. - odobritev zapisnika 25. seje, odobritev zapisnika 17. izredne seje Državnega sveta. 2. - pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov. 3. - delovni program evropske komisije za leto 2010. 4. - pobuda za sprejem predloga zakona o dopolnitvi Zakona o detektivski dejavnosti. 5. - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi. 6. - predlog Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. 7. - obravnava predloga zaključkov s posveta športne rekreacije danes in jutri. 8. - obravnava zaključkov s posveta Gozd in les, razvojna priložnost Slovenije. 9. - obravnava zaključkov s posveta gospodarski in družbeni pomen zadrug, stanje in razvojne možnosti v Sloveniji ter izkušnje iz sosedstva in 10. - priprave na volitve ob izteku polovice mandata Državnega sveta Republike Slovenije.
Predlogov za umik ali razširitve ni in ker nisem prejel nobenega predloga predlagam dnevni red kot sem vam ga ravnokar prebral. Želi o tako predlaganem dnevnem redu kdo razpravljati? Ja, izvolite kolega Šušteršič.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa gospod predsednik za besedo.
Ne gre za kakšno vsebinsko spremembo ampak včeraj, ko smo v naši komisiji razpravljali o Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov je predstavnik Vlade prosil, če bi kakšno mesto kasneje razpravljali, ker je po službeni dolžnosti opravlja neko delo v Radovljici in bo mogoče tudi kakšno uro kasneje prišel.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šušteršič za to opozorilo. Bomo obravnavo te točke dnevnega reda prilagodili možnostim. Se pravi, če, ko pride ta točka na dnevni red predstavnika Vlade na bo bomo to točko prestavili na kasnejšo obravnavo, če se bodo vsi svetniki s tem strinjali ne bo nobenega problema.
Želi še kdo razpravljati? Če ne predlagam, da o tako predlaganem dnevnem redu glasujemo. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (31 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 25. SEJE DRŽAVNEGA SVETA.
Na podlagi tretjega odstavka 60. člena Poslovnika ugotavljam, da pisnih pripomb na osnutek zapisnika ni. Predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, da prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (31 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 25. seje Državnega sveta sprejet.
Odobritev zapisnika 17. izredne seje. Na podlagi tretjega odstavka 60. člena ugotavljam, da ni pisnih pripomb na osnutek zapisnika. Predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, da prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (30 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 17. izredne seje Državnega sveta sprejet.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKOV.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli mojo zahtevo za dopolnitev odgovora Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s ponavljajočim izdajanjem gradbenih dovoljenj v isti zadevi, ki niso v skladu z veljavnimi predpisi. Menim, kot predlagatelj da dodatna obrazložitev ni potrebna. Želi kdo drug besed? Če ne predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira zahtevo predsednika Državnega sveta, mag. Blaža Kavčiča za dopolnitev odgovora in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da dodatna vprašanja prouči in na njih odgovori. Prosim, da prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep spreje.
Prejeli ste pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z objavo lesnih proizvodov na spletnem portalu kmetijsko-gozdarske zbornice. Kolega Zupančič želite podati dodatno obrazložitev k priporočilu? Hvala, sedaj ni potrebno. Želi kdo drug besedo? Predlagam, da Državni svet sprejme sklep: Državni sklep podpira pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predlaga Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, da pobudo prouči in nanjo odgovori. Prosim, da prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (25 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste zahtevo državnega svetnika Branimirja Štruklja za dopolnitev odgovora Ministrstva za šolstvo in šport glede nepravilnega obračuna tedenske učne obveznosti v srednjih šolah. Predlagatelja ni, želi kdo drug besedo? Če ne predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira zahtevo državnega svetnika Branimirja Štruklja za dopolnitev odgovora in predlaga Ministrstvu za šolstvo in šport, da dodatna vprašanja prouči in na njih odgovori. Prosim, da prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo je proti? (5 članov.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča. Želite kolega Šuštaršič podati dodatno obrazložitev? Izvolite.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa.
Torej vsi imamo toliko splošnega vedenja o človeku, da vemo, da brez imunskega sistema seveda človek ne more ali drugo živo bitje preživljati. Zdaj, asociativno preneseno na družbo to pomeni, da tudi družba ne more brez takšnih mehanizmov kot so vojska, policija in na primer Komisija za preprečevanje korupcije. Ti dve vprašanji sta pa vmesni zaradi tega, ker v zadnjem času tudi osebno doživljam takšen primer, ko komisija deluje na način, ki izpostavlja nekatera načelna vprašanja. Gre predvsem za to, da seveda ni vprašljivo, da je na primer finančni minister dr. France Križanič predmet obravnave te komisije ali jaz osebno ali nacionalni svet .../Nerazumljivo./... in tako naprej ampak gre za to, da v temu postopku se ne ravna v skladu z Zakonom in Ustava. Torej prizadeti subjekti ali osebe niso obveščeni česa so obtoženi, nimajo možnosti zagovora in kar je še najhujše, tudi tiste ugotovitve do katerih pride komisija, ne opredeljujem se ali so pravilne ali so nepravilne, se uporablja manipulativno in dokazano je, da se uporablja tudi za diskreditiranje obravnavanih obeskov revizijska hiša Svet na Kanalu A.
Zdaj seveda to kliče po nekih ukrepih ampak glede na to, da je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v postopku v Državnemu zboru in bo v doglednem času sprejet in so tam tudi nove rešitve, ki po svoji strukturni ureditvi pravzaprav bodo preprečevale takšne pojave je bistveno vprašanje o tem, da se opozori na ta vprašanja in da se seveda tudi pristojne državne organe spodbudi, da čim prej implementirajo novi zakon, ki zadeva strukturo in delovanje te komisije.
Prosim za podporo teh dveh vprašanj.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič. Želi še kdo drug besedo v zvezi s to pobudo? Če ne predlagam, da o njej glasujemo in sicer, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Borisa Šuštaršiča in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanje prouči in nanje odgovori. Prosim, da najprej prijavite svojo prisotnost.
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Prejeli ste odgovor Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na vprašanje državnega svetnika Cvetka Zupančiča v zvezi s statusom vojnih veteranov. Prejeli ste odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna na vprašanje v zvezi s pojasnilom o ZVCP. Prejeli ste odgovor Ministrstva za šolstvo in šport na vprašanje državnega svetnika Branimirja Štruklja glede nepravilnega obračunavanja tedenske učne obveznosti v srednjih šolah. Prejeli ste odgovor Vlade Republike Slovenije na pobudo državnih svetnikov Cvetka Zupančič in Vincenca Otoničarja v zvezi z možnostjo spremembe in dopolnitve uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. In za tista vprašanja in pobude za katere nismo prejeli v roku tridesetih dni odgovorov bomo poslali urgentno na pristojna ministrstva oziroma druge pristojne državne organe. S tem zaključujem točko pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - DELOVNI PROGRAM EVROPSKE KOMISIJE ZA LETO 2010.
Pri tej točki sodeluje vabljena na sejo gospa Mihela Zupančič, vodja predstavništva. Potem gospa Polona Štekar, politični analitik ter gospa Tina Volčina, evropska komisija ter gospa Živka Mejač, vodja sektorja in službe Vlade za razvoj in evropske zadeve in gospod Andrej Kralj, višji svetovalec iz iste službe.
Izvolite, imate besedo.
MIHELA ZUPANČIČ: Spoštovani predsednik, spoštovane svetnice in svetniki.
Hvala v prvi vrsti za povabilo in priložnost, da lahko evropska komisija po tem, ko je konec aprila predstavila svoj delovni program za tekoče leto v Evropskem parlamentu to stori tudi v slovenskem nacionalnem parlamentu. Prejšnji teden smo bili v Državni zboru in v veselje mi je, da smo ta teden tudi v Državnemu svetu.
Delovni program za leto 2010 je nekoliko specifičen predvsem zato, ker po navadi evropska komisija svoj delovni program pripravi novembra pred začetkom leta. Letos je bilo specifično to, da smo v bistvu čakali na novo evropsko komisijo kar nekaj časa tako da je tudi delovni program moral počakati. Zastavljen je tudi nekoliko drugače, po navadi so ti delovni programi resnično bili enoletni, ta je malo bolj kontekstualen in zajema širši večletni pogled. Predvsem zato, da bi omogočal bolj kakovosten medinstitucionalni dialog na evropski ravni in pa navsezadnje tudi dobro izmenjavo v nacionalnih okvirih in s tem omogočal tudi sprotno preverjanje in pa ustrezno prilagajanje prioritetnih nalog med institucijami. Vsebinsko pa izhaja cel program iz političnih smernic za celotno petletno mandatno obdobje, ki jih je predsednik evropske komisije Barroso v evropskem parlamentu, septembra lani predstavil preden so ga potrdili na položaj in s tem seveda tudi pridobil politični mandat za vsebino.
Dokument opredeljuje štiri glavna področja ukrepanja. Prvo je spopadanje z gospodarsko in finančno krizo, drugo so pravice in varnost evropskih državljanov, tretje področje širše je vklopitev vloge Evropske unije v Svetu in četrto, večje področje, posodobitev delovanja Evropske unije. Jaz bi vsakemu od teh posvetila nekaj pozornosti.
Kot rečeno je prva prioriteta ne samo evropske komisije pač pa seveda celotne Evropske unije ukvarjanja z upravljanjem posledic krize, postavljanjem temeljev za trajnostno rast in za ustvarjanje delovnih mest ne za izgubljanje delovnih mest. Jaz verjamem, da ste vsi seznanjeni z dogajanji v zvezi s finančno krizo, finančno pomočjo Grčiji in tudi z ukrepi za zagotavljanje stabilnosti območja Evra. Ukrepi v odnosu z Grčijo so bili toliko izraz solidarnosti do države članice kot tudi nujen ukrep za zaščito celotnega evroobmočja. V ta slednji kontekst pa seveda sodijo tudi potrjeni ukrepi, ta konec tedna, ko se je Evropska unija dogovorila za vzpostavitev stalnega mehanizma za ukrepanje v primeru takšnih kriznih situacij na evroobmočju. Ampak seveda gre tukaj za tiste kratkoročne ukrepe, bistvo je, da bomo znali preprečiti, kako v prihodnje se izogniti tovrstnim situacijam. V ta namen je Evropska komisija prav danes, zdaj predstavila svoje predloge, ker je bila danes seja komisije, predstavila dva predloga in sicer v prvi vrsti vnovičen vpogled v paktu stabilnosti in rasti, ki je mehanizem za zagotavljanje stabilnosti na evroobmočju in sicer na način, da ta ne bo zgolj in izključno usmerjen v preverjanje morebitnih proračunskih primanjkljajev, ampak postavljanje teh podatkov v širši okvir, kar smo dobili lekcijo, na primer pri Grčiji. Drugi predlog, ki je danes predstavljen, pa je tudi predlog za močnejšo koordinacijo ekonomskih politik na evroobmočju. Žal vam podrobno predlogov ne morem predstaviti, ker kot pravim, seja se je ravnokar zaključila, tako da mogoče ob drugi priložnosti. Hkrati pa je bila danes tudi sprejeta ocena Evropske komisije, da je širitev evroobmočja možna, Evropska komisija je na podlagi konvergenčnih kriterijev ocenila, da Estonija te pogoje izpolnjuje.
Skratka, ob vseh teh ukrepih, ki sem jih zdaj omenila, ki so bili res kratkoročni in pa tisti, ki so bili in so usmerjeni v prihodnost je za letošnje leto izredno velikega pomena tudi to, da komisija sprejema tiste ukrepe, ki jih je napovedala že lansko leto skladno z dogovorom na ravni držav članic. Gre predvsem za paket ukrepov za zagotavljanje bolj etičnega trdnega, odgovornega finančnega sistema, katerega bistvo je zagotavljanje seveda ustreznega nadzora nad finančnimi trgi. V tem letu bo komisija pripravila še preostale zakonodajne predloge na tem področju, gre za trg .../Nerazumljivo./... garancije depozitov, zloraba trgov in mi upamo predvsem na takšno sodelovanje z ostalimi institucijami, da bo nova evropska nadzorna arhitektura v finančnem sektorju polno uveljavljena začetkom prihodnjega leta. Kot veste Evropska komisija predlog lahko postavi na mizo, potrebujemo pa resnično hitro ukrepanje držav članic in Evropskega parlamenta, da bodo ti ukrepi lahko tudi uveljavljeni. Vse to skupaj sodi v krovno strategijo na tem področju, na gospodarskem področju, to je strategija 2020, ki je nekako rdeča nit delovnega programa, ne samo za letošnje leto, ampak za celotno petletno mandatno obdobje. Gre pa za program ukrepanja z vizijo utrditi vzdržno vključujoče socialno tržno gospodarstvo v Evropi. Na tem področju so pristojnosti deljene. Tukaj ne more ukrepati samo Evropska unija, pač pa tudi ostale ravni, zato ker si pristojnosti delimo. Jaz lahko tukaj povem, kaj ima konkretno v načrtih od praktičnih ukrepov Evropska komisija. Na primer, resnično gre za praktične ukrepe, za takšne vsebinske. Na primer v načrtu je evropski program za digitalne tehnologije, zato, ker pač preprosto podatki kažejo, da tukaj z največjimi konkurenti močno zaostajamo pri izkoriščanju na primer digitalnih tehnologij, tako v gospodarstvu, kot pri samih gospodinjstvih. V načrtu je prenovljena industrijska politika. Predvsem zagotavlja takšna okolja, v katerem se bodo evropska podjetja lahko razvijala na sodobni industrijski osnovi, ki jim bo omogočala konkurenčen nastop v globalnem smislu. Prenovljen načrt za raziskave in inovacije, predvsem v smislu napredovanja zagotavljanja resničnega evropskega raziskovalnega prostora, ki danes pač ne deluje polno. Tukaj imamo polno načrtov na področju mladih in mobilnosti, predvsem zagotavljanja recimo ali pa spodbujanja prvih zaposlitev pri mladih, tudi pri spodbujanju večje mobilnosti, se pravi iskanja zaposlitve čez meje, kadar je to možno. V pripravi je nov načrt, prenovljen načrt program boja proti revščini in pa navsezadnje prenova delovanja notranjega trga. Osnovni dokument je bil pripravljene in javno predstavljen pred nekaj dnevi. Evropska komisija se bo potrudila, da bo konca leta lahko pripravila oziroma v začetku naslednjega leta lahko pripravila konkreten predlog na tem področju.
Skratka, gre za praktične izvedljive ukrepe, ki pa so prispevek za uresničitev že zastavljenih ciljev strategije 2020. Tukaj bi mogoče na te spomnila. O njih so se dogovorile države članice same. V desetih letih doseči 75% stopnjo zaposlenosti pri ljudeh med 20 in 64 letom starosti, zagotoviti 3% delež bruto družbenega proizvoda Evropske unije za raziskave in razvoj, ter izpolniti že potrjene cilje na področju boja proti podnebnim spremembam. Cilji strategije so ambiciozni, njihova uresničitev pa pogojena z uresničevanjem zavez s strani vseh odgovornih, tako evropskih institucij, kot nacionalnih ravni.
Naslednji del se nanaša, naslednje prioritetno področje je naslovljeno Agenda za državljane. Tukaj gre za področje pravosodja in notranjih zadev. V minulih 10-ih letih se je tukaj sodelovanje in pa integracija na področju evropskih zadev najbolj okrepila. Tukaj gre resnično za nastajanje enega zelo širokega področja, kjer se suverenost, bi jaz rekla temu, kar pospešeno prenaša na evropsko raven. Gre pa predvsem za zagotavljanje skupne politike na področju azila in priseljevanja in pa potem tudi krepitev sodelovanja, kot je na primer na področju kazenskega pregona, varovanja evropskih državljanov pred novimi oblikami kriminala, kot je na primer spletni kriminal in tako naprej. V sklop te Agende za državljane pa ne sodijo samo zadeve s področja pravosodja in notranjih zadev, ampak tudi širša vprašanja, ki se tičejo razvoja naših družb ali pa naše skupne evropske družbe, na primer kakšnih takšnih trendov, s katerimi se kar vsi soočamo, kot je na primer demografsko staranje evropskega prebivalstva in v tem sklopu namerava Evropska komisija letos odpreti javna skupna, evropska posvetovanja o prihodnosti pokojninskih sistemov, njihovi vzdržnosti in primernosti. Tukaj Evropska unija nima pristojnosti, ampak v komisiji smo se odločili, da to ne sme biti razlog za nedejavnost, tukaj navsezadnje lahko nudimo platformo za dobro izmenjavo informacij, prenos praks in mogoče iskanje skupnih rešitev, če in kjer je to primerno.
Naslednja prioriteta je vloga Evropske unije v svetu. Na tem področju smo z novo Lizbonsko pogodbo pridobili visoko predstavnico za zunanjo politiko, v vzpostavljanju je evropska služba za zunanje zadeve, ki bo nekakšen, to so ta nova orodja za močnejši, koherentnejši nastop Evropske unije na svetovnem parketu. Tukaj delo poteka skladno z načrti. Predlog za vzpostavitev te službe je bil predstavljen konec marca. Trenutno je v usklajevanju med državami članicami oziroma v usklajevanju med komisijo z državami članicami in evropskim parlamentom. Ne gre samo za klasična diplomatska vprašanja. Tukaj so še druge vsebine na področju katerih Evropska komisija za letošnje leto napoveduje močnejše delovanje, predvsem v smislu nove ali pa prenovljene trgovinske strategije, kjer je cilj po eni strani pospešiti že potekajoča trgovinska pogajanja z nekaterimi strateškimi partnerji, ampak osredotočiti se nameravamo pa predvsem na odpiranje trgovine v sektorjih prihodnosti, visoko tehnološke storitve, okoljske tehnologije, energetika in tako naprej. Se pravi tam, kjer to s klasičnimi trgovinskimi sporazumi ni urejeno.
Potem pa še čisto za na konec prioritetna naloga je tudi posodobitev delovanja Evropske unije, to je v vsakem delovnem programu Evropske komisije za vsako tekoče leto. Tukaj gre v bistvu za posodabljanje, cilj tukaj je zagotavljati kakovostno zakonodajo, jo sproti pregledovati, da je kakovost, da je v bistvu dejansko res zagotovljeno, da je evropska zakonodaja, vnaša dodano vrednost, ne dodatne prepreke. V ta sklop sodi pa tudi seveda odpravljanje tistih zakonodajnih aktov, ki so preživeli ali pa, ki so mogoče včasih tudi malenkostno v navzkrižju sami s seboj. Skratka, program komisije za letošnje leto, kljub temu, da je prišel na mizo nekoliko pozno je zelo ambiciozen. Zato, da ga bomo uresničili, bomo potrebovali dobro sodelovanje, tako držav članic, kot tudi nacionalnih institucij, zato se vam za pozornost zahvaljujem, hvala, da ste me poslušali. Odprta sem pa tudi za morebitna vprašanja. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Zahvaljujem se za predstavitev, za začetek bom jaz kar sam prispeval eno krajšo diskusijo.
Dokument je hrabrilen, konsistenten. Moram pa omeniti, da nisem prepričan, da naslavlja dejanske življenjske probleme Evropske skupnosti, Evropske unije včeraj, danes in jutri. Je nekaj izrazov, ki so tukaj, kažejo nek nov veter, kot je recimo naravnanost v evropski model socialnega tržnega gospodarstva. Ampak še vedno se govori zanimiv izraz o trajnosti, rasti. Ne govori dokument o trajnostnem razvoju. Razlika med rastjo in med razvojem je pa bistvena. Ali mislimo, da bomo lahko v Evropi še naprej razvijali kvantitativen razvoj gospodarstva ali so nas obstoječi šoki le prepričali o tem, da bo paradigmo treba nekoliko izpopolniti. Zdi se mi, da ti kritični problemi EU danes niso ustrezno naslovljeni v tem dokumentu. Če vzamemo za primer Grčijo.
V vseh silnih analizah v medijih s strani vodij EU nisem zasledil enega poglobljenega stavka oziroma traktata, kam je šel denar. To se sicer na malo bolj populistični način sprašujejo nekateri bolj recimo agresivni krogi v Nemčiji, ki so med tem potihnili, ker so ugotovili, da večino denarja Grčija itak dolguje nemškim privatnim bankam, zato se te glasovi se nekoliko umirili. Ampak, kam je šel denar? Druga zadeva je, zakaj potrebuje Grčija denar? Zato, da bo poplačala posojila in obresti, ki so medtem poskočile z nekim faktorjem navzgor. Sedaj smo vsi Evropejci prestrašeni in vpleteni in vpeti v to, da moramo varčevati, da bomo zaslužili in prihranili dovolj denarja, da bodo lahko plačane obresti, analitiki pa ugotavljajo, da obresti gredo v nebo, zaradi delovanja špekulativnih, mednarodnih delujočih operaterjev, ampak tega vprašanja nihče ne naslavlja s pravim imenom. Kakšen smisel ima varčevanje in varčevalni paket in vzdržnost, kot se v tem dokumentu velikokrat uporablja, vse v redu s tem, ampak kakšen smisel ima to, če nam vrednost v globalnem smislu odteka. Če lahko grupa mednarodnih špekulantov zibajo danes Grčijo, jutri Španijo, Portugalsko, Irsko ali prašičje dežele Piks kot jim skupaj z Italijo ljubkovalno pravijo? Mislim, zelo preprosto, logično. Denar nam odteka mi pa bomo varčevali. Potem se sprašujejo analitiki, pravijo Grki, dajte začeti delati, to je v nekem delu sigurno res. Mala korupcija, korupcija, premalo dela, itd., ampak ta vprašanja naslavljajo manjši del problema. Mene predvsem zanima, kam so šle tiste resne milijarde denarja, ki je šel v Grčijo, mene zanima, saj nisem jaz tukaj faktor, mislim da jutri bo zanimalo vse Evropejce. Dokler imamo instalirane mehanizme, finančne špekulativne industrije, toliko časa so varčevalni ukrepi nekonsistentni. Ne moremo priti do soglasja. Tukaj naš kolega Semolič zelo agilno postavlja določene zahteve, nekateri mu pritrjujejo v celoti, nekateri delno, ampak v globalnem smislu je zadeva utemeljena sigurno v tem, da razmerje med delom in kapitalom dolgoročno ni vzdržno. Jaz ne govorim, da ima nekdo 100% prav v svoji argumentaciji, ampak sigurno je problem ta, sedanja naravnanost Evropske komisije še vedno preveč zaverovana v nadaljevanje do sedaj delujoče gospodarsko družbene paradigme, ki pa ne deluje več. Problem je, lizbonske strategije, ki ga je med tem sicer Evropa že bolj nadomestila z bolj trajnostno naravnanimi strateškimi dokumenti, ampak mi še vedno ponavljamo neko zmešnjavo in sicer, da je mednarodna konkurenčnost Evrope cilj. Mednarodna konkurenčnost Evrope ne more biti cilj, ona je izjemno pomembno sredstvo za doseganje cilja, ki ga pa moramo postaviti in razumeti drugače. Cilj, ki je v okviru trajnostnega razvoja dovolj natančno definiran je kakovost življenja državljanov Evrope. Te kakovosti nebo, dokler imamo instalirane in delujoče mehanizme planinskega finančnega kapitala. Analitiki govorijo o trilijonih dolarjev parkiranih v davčnih oazah. To je sistem, ki deluje pospešeno v zadnjih 15 let. Dimenzija tega denarja so take, da zibajo temelje EU.
Zato se mi z nekimi instrumenti sedaj varčevanja vzdržnosti, itd., sicer moramo ukvarjati, ampak ne si zapirati oči, da so to načini delovanja, ki lahko rešijo tiste probleme, o katerih se pa zelo resno vodstvo EU sedaj ukvarja in ubada, kako zaščiti evro. Dokler bodo mednarodne finančne tolpe plenile tako pomembne dele družbenih produktov ga ne bomo mogli zaščiti, v tem je problem. Te mehanizmi še delujejo.
Zato, seveda podpiram jaz, ne me narobe razumeti, da bi sedaj rad podiral dokument, ki je čisto konkretno pripravljen, ampak opozarjam na to, da ne naslavlja bistva problema Evrope danes. Bistvo problema Evrope danes in Slovencev danes je v tem, ali bomo kastrirali finančni roparski mehanizem ali ne, ker dokler ga ne lahko še toliko šparamo, ne bomo nikoli prihranili in proizvedli dovolj, da bi se te blagajne nasitile. To je moja mala ../Nerazumljivo./.. in pripomba temu dokumentu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala, predsedniku. Želi še kdo razpravljati? Izvoli, Otoničar.
VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim.
Ta dokument, jaz mislim, da je kar dobrodošel, da ga obravnavamo na današnji seji, ker tudi neki dokument novega programa nove komisije in vreden je vse pozornosti. Seveda pa me nekako moti za bolj poglobljeno analizo tega dokumenta in pa razpravo, ker nam manjkajo priloge in pa tudi strateške pobude, katere so navedene tukaj notri. Mi ne vemo, kaj konkretno v teh strateških pobudah si Evropska komisija zadala, kaj bo naredila tako, da lahko tudi mi spremljamo vse te strateške pobude in pa ostale naloge Evropske komisije. Po eni strani me tudi zanima in iz tega bi lahko tudi ven potegnil, v kolikšni meri bo Vlada RS sledila vsem tem strateških pobudam, da bomo nekako sledili programu Evropske komisije in da bomo tudi prilagodili svoje delovanje in pa tudi razvoj Slovenije k vsem tem programu. Če se ozrem samo na področje kmetijstva. Kot vidimo tukaj v tem programu je zelo velik poudarek podan na področje kmetijstva in s tem primerno, če pogledamo v Sloveniji je v zadnjih pol letu živa katastrofa. V tem času, ko nismo imeli ministra tudi nismo imeli, ko je bila zelo pomembna razprava v Bruslju o nadaljnji strategiji razvoja kmetijstva v EU, seveda iz Slovenije tam gor, na žalost ni bilo nobenega, ministra nismo imeli, sekretarja in stvari so šle mimo nas.
Obrnil bi se tudi na poglavje, obveščanja. Jaz moram reči, da po novi evropski pogodbi, lizbonski pogodbi imamo Nacionalni parlamenti pravzaprav kar precej veliko vlogo od te nove lizbonske pogodbe naprej. Moram reči, da mi smo kot Državni svet zelo podhranjeni s temi informacijami tako, da ne moremo dobiti niti določenih dokumentov in ob tej priliki bi tudi predstavnico Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Sloveniji zaprosil, če pride kakršnokoli obvestilo, pošta, da o tem obveščate posebej tudi Državni svet, ker Državni zbor da, kar da in moram reči, da smo tukaj zelo podhranjeni in polno stvari gre mimo nas. Jaz mislim, da je, sedaj se bom malo obrnil na predsednikovo pogled na ta dokument, pravzaprav na problematiko, o kateri se v zadnjem času obravnava, prejšnji teden je bil tudi v državnem zboru na Odboru za zunanjo politiko obravnava okoli te pomoči Grčiji. Lahko vam samo rečem, gospod predsednik, da jaz sem gospoda ministra za finance zelo precej podrobno spraševal o tej problematiki, katere ste vi navedli, ampak na žalost nisem dobil nobenega odgovora. Na Svetu ministrov sploh se ne pogovarjajo o nadzoru, kako je potekel v Grčiji, se ne pogovarjajo, kam je šel ta denar, kdo ga bo vrnil, zakaj potrebuje ta denar, saj na žalost, na to, kar sem jaz vprašal, bolj podrobno kar ste vi omenil, teh odgovorov naš minister nima ali pa ne ve za njih. Če je hodil na Svet ministrov v Bruselj in podprl to podporo Grčiji bi najbrž na kakšno vprašanje moral dobiti odgovor, ampak na žalost kot je že predsednik poudaril rešujemo neke špekulacije. Ker, nadzor v EU, kar se tiče Grčije je totalno pogorel. Ker, če vidimo, kako EU kontrolira naše institucije v Sloveniji, da ti za vsak evrov dvakrat, trikrat pridejo celo iz Evrope kontrolirate te investicije, kam je šel ta denar, če bi se to v Grčiji dogajalo do tega ne bi prišlo. Kot ste omenil, lahko stojijo tukaj kakšne špekulacije in seveda do tega je prišlo in se bojim da bo še kje drugje. Mogoče sedaj to, kar je Evropska komisija, kar je gospa omenila, in teh dni, da bodo to rešili in da bodo poostrili nadzor evropskih institucij, kaj se kje dogaja. Da ne bomo čez par let ugotovili, da države sosednje ali mogoče tudi pri nas, kar je bolj malo verjetno, ker katere inšpekcije imajo toliko rade Slovenijo, zato ker jo imajo radi gledati, ker se jim do pada pa tudi pridejo pogledati določene stvari, v Grčiji so se hodili pa očitno samo kopati. Res, jaz bi rekel, da nadzor EU in Evropskih komisije bi morale se bolj podrobno poglobiti v te zadeve.
Mogoče samo še to me zanima, že kar par let se govori o 25% zmanjšanja administrativnih in takih dejanj EU. Zanima me, če je v teh letih, kolikšen procent se je že zmanjšal ta procent, da bodo se poenostavili vsi postopki okoli tudi, če konec koncev rečem pridobivanju evropskih sredstev in pa razne vse birokracije v EU, ker moram reči, da tisti, kateri gremo včasih v Bruselj in okoli teh institucij nas je malo strah, ko vidimo, koliko ljudi je tam zaposlenih in konec koncev se vprašaš, kaj vsi ti ljudje delajo. Nekateri ljudje res delajo od zjutraj do noči, vprašanje pa tudi znotraj Evropskega parlamenta in pa vseh teh ustanov, ker tolikšno maso ljudi nekako prav zorganizirati je tudi težko. Tudi tukaj bi lahko EU nekaj prispevala.
Obrnil bi se samo še na eno poglavje okoli zastopanja EU. Dobro je, res je, da se po novi lizbonski pogodbi nekako vzpostavlja, da bo začela s svojim delovanjem, ampak bojim se, da bo pri tem svojem delu EU in pa to zastopanje še vedno podvržena politiki drugih držav, tako ZDA kot malo manj Sovjetske zveze, ampak jaz mislim, da bi morala ta služba res ojačati, dobro delovati, ker do sedaj je vedno nekdo iz, kot sme že omenil, ZDA vplival na to, da je EU pri marsikateri zadevi popustila in pa po eni strani nas tudi pahnila v določena žarišča tako bližnje Azijske države in vse te zadeve. Čeprav vsi nekako vemo, da tudi predsedniku določenih držav, katera se tako EU kot ZDA trudijo, da se vzpostavi neki mir, po eni strani pa vemo, da so naveze od predsednika držav pa njihovega sorodstva pa ne v nekih mafijskih združbah pa nekako neznanih, če je temu, reči konec in presekati. Tukaj bo EU imela zelo veliko dela. Res bi si želel, da bi EU imela dosti večjo samostojnost okoli zunanje politike in sodelovanje s temi tretjimi državami kot so imeli do sedaj. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Peršak, ima besedo.
ANTON PERŠAK: Spoštovana, gospa predstavnica. Spoštovani predsednik, podpredsednik in kolegi.
Sedaj verjamem, da bo večji del razprave najbrž se dotikal vprašanj, ki jih je načel predsednik in ki pač zadevajo neke gospodarske teme. Jaz bom bolj govoril o eni drugi temi, ki se mi zdi, ravno tukaj ob primeru tukaj, na katerega se je nanašal velik del razprave gospoda predsednika, še enkrat, spet nekako pokazal. To je tradicionalna tema o tako imenovanem demokratičnem deficitu oziroma o poglavju, ki je tukaj notri naslovljeno kot .. državljanu in pač vsega, kar se na to veže. Pri tem bi nekako izhajal iz dejstva, tudi, ko se pri nas predvsem v javnih občilih, ker druge priložnosti ni bilo govorilo v zvezi s pomočjo Grčiji, pa se je mimogrede delalo kakšne ankete po ulicah, itd., se je pokazalo dvoje, razen redkih izjem so vsi ljudje mislili, da je to stvar vržen denar, da ga nikoli več ne bomo videli, pa do tega, da je velik del mislim, da se to ne bi smelo zgoditi, itd. Kaj hočem povedati? Takrat je mimogrede v enem primeru bilo postavljeno tudi vprašanje, kaj lahko državljani naredijo in potem so državljani ugibali o tem, da vsaj enkrat na pet let pa gremo na volitve, nihče ni vedel povedati o Evropske parlamentu ne o čemerkoli drugem, vse je ostalo več ali manj na ravni zadrege. Kaj hočem povedati? EU je svojevrstni čudež tudi, zaradi tega, ker se ljudje, vsi skupaj z mano v red zelo malo zadamo tega, koliko se naše življenje uravnava in ureja iz Bruslja in koliko malo ali nič imamo mi na to vpliva. Mimogrede je gospa predstavnica rekla, sicer ne v zvezi s to temo, ampak z eno drugo, da vedno več je prenašanja suverenosti ali izvrševanja suverenosti. Participacija suverena, ker suveren je ljudstvo po definiciji pri takih ureditvah kot je naša, je kot pravim, minimalna ali skoraj nič. Tukaj se mi zdi, da nastaja velik razkorak. Posebno vprašanje je vprašanje, koliko je sploh še demokracija demokracija v tako velikih sistih. Ker, izkazalo se je, da tako veliki sistemi ne obvladujejo položaja. Recimo Sovjetska zveza, ki jo je prej Otoničar najbrž pomotoma omenil ne glede na ves totalitarizem je znano, da ni obvladovala svojega teritorija in da so določeni deli teritorija živeli avtonomno življenje ne glede na vse vlage in ne glede na vse tisto, kar se je dogajalo. Problem EU je, po mojem mnenju, ne vem kakšna bi bila rešitev je v tem strašnem razkoraku med to ravnijo življenja pa ravnijo urejanja. Če bi evropske državljane vprašali, razen mogoče Nemcev, ko so spoznali, da gre v resnici za njihove banke, ali so za pomoč, bi najbrž bila ogromna večina proti pomoči. To kažejo več ali manj vse ankete, kolikor jih je sploh bilo. In problem, ki se bo prej ali slej izkazal, da imamo pravzaprav opravka s tako rekoč dvema sistemoma. En sistem je neka raven življenja, drugi sistem je raven neke birokracije, ki vlada temu in ki je v principu na nek način nedemokratičen. Težko je predvideti kaj se bo na tej točki, kako se bo to zgodilo, ampak v nekem trenutku bo najbrž prišlo do nekega loma, če se nekaj ne bo spremenilo.
Zaključil bi s tem, jaz sem bil sam na enih dveh, treh nekih konferencah, kjer se je zelo veliko govorilo o tem. Specifičnost teh konferenc je ta, da so na njih vedno isti ljudje, ki pripovedujejo sebi vedno iste stvari, potem nastanejo neke knjige na podlagi tega, ki jih tako ali tako isti ljudje poberejo, ker ne vem če jih je kdo drug videl ali prebral. Medtem, ko ljudje o tem ne vedo nič. Že, kot pravimo, ljudje so nezadovoljni s participacijo v tako majhni državi, kot je naša, z možnostmi, in se velikokrat čutijo manipulirane. Recimo, legendarni so naši referendumi, kaj šele v tem okviru. Če bi to poskušali meriti v nekem odstotku ali promilih možnosti vpliva ali udeležbe, bi videli, da je to izjemno minimalno. In verjamem, da je tudi komisija, ne ve, ampak ljudje niti tega ne vedo, če jih vprašate, da takrat ko volijo slovenske poslance, volijo tudi polovico oblasti za Evropo, za Evropsko unije. Ker Evropski svet so premierji, ministri, se pravi, da takrat ko imamo mi volitve so to v bistvu tudi evropske volitve. 99% ljudi, če jih vprašate, tega ne ve ali pa se tega ne zaveda.
Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Peršak.
Kolega Šuštaršič ima besedo.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa, za besedo.
Najprej bi rad poudaril, da se zelo strinjam z razpravo gospoda predsednika Kavčiča, to je tudi moje osebno prepričanje, vendar pa bi ob tem dodal, da ti očitki Evropski uniji bi se morali izreči tudi predstavnikom naše države v Evropski uniji, za katere mislim, da se nič drugače ne obnašajo.
Če pa to povežem z našo socialno situacijo v Sloveniji, pa bi rad izrekel velik dvom ali ima kakšen smisel, da v tem letu naša država tako silne napore vlaga v socialne reforme, ki v bistvu v formalnem smislu pomenijo sesuvanje socialne države, če pa gremo v analitično drobovje pa pravzaprav jaz ne opazim čisto nič drugega, kot en primitiven finančni redukcionizem. Torej, nekdo ugotavlja koliko imamo na razpolago javnega denarja, in na to seveda z nekimi takšnimi ali drugačnimi okrasnimi besedami reže ta denar. Jaz sem skeptične, da se to tako ureja. Seveda ni nič narobe, če reformiramo socialno politiko, ampak z vidika, da bi bila bolj učinkovita, ker učinkovita socialna politika je po mojem prepričanju tudi zelo velik produkcijski faktor za vsako družbo in tudi za slovensko.
Na koncu bi rad povedal, da mene pravzaprav skrbi to vodenje državne gospodarske politike.
Menim, da bi morali biti zelo pazljivi, da ne bomo zadnje kose družinske srebrnine po nemarnem vložili v kakšen svinjak ali v najboljšem primeru štalo oligopolnega kapitala, ki pa je v glavnem v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Šuštaršič.
Dr. Golob ima besedo.
PROF. DR. JANVIT GOLOB: Pozdravljena predstavnica komisija, pozdravljeni kolegi.
Moje vprašanje bo relativno preprosto, in se ne bo dotikalo velike politike, milijard, ampak problemov malega človeka. Vlada Evrope, to je pač vaša komisija oziroma njeno predstavništvo, to je višja instanca od naše slovenske vlade. In torej, vlada, ki jo financira tudi slovenski davkoplačevalec, in se pričakuje, da bo prijaznega do malega državljana Evrope in s svojim predstavništvom v Ljubljani tudi tako funkcionirala. Zdaj pa vprašam sledeče, po tem, ko državljan Slovenije nekako ni več zadovoljen s funkcioniranjem slovenske vlade in njenih ministrstev, se, bi rekel, normalno pomisli na višjo instanco, torej saj smo v Evropi. Evropa ima svoje predstavništvo v Ljubljani, tam so določeni strokovnjaki, politiki, funkcionarji, kako naj se k njim obrnem, da jim da določeno pobudo, vprašanje, potoži, preda kritiko in potoži da je veliko stvari zelo v razkoraku med deklarirano politiko in realno prakso. On velike politike nekako ne razume, razume pa realno dogajanje na terenu. Me pa zanima, če imate vi tudi v Ljubljani urad za malega človeka, ki pride s svojimi problemi, v Bruselj se ne bo vozil, do vas in vas kaj povpraša. Ker v slovenski praksi z ministrstvi je pogosto tako, da če ni nobenih kontaktov, pa želite do kakšnega podsekretarja priti aprila, vam dajo rok junija. Potem pa en dan pred tistim rokom telefonirajo, da jutri gospoda ne bo, ker gre v Bruselj, pa nič ne sporočijo dodatnega roka. In potem pa ponovno kličete pa dobite kakšen jesenski termin. Zdaj ne vem ali ima tudi vi takšno prakso?
Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala.
Kolega Papič ima...
Ne, pardon, pred tem se je prijavil kolega dr. Mencinger.
Izvolite.
PROF. DR. JOŽE MENCINGER: No, jaz rad malo poenostavim stvari, pa bom tudi tokrat poskušal poenostaviti. Kakorkoli gledamo, Evropa je gotovo najbolj uspešen političen projekt po drugi svetovni vojni, ki pa se je izrodil. To, da imamo neke programe dela, pa tudi to našo zasedanje, je del liturgije, ki sodi v takšno skupnost. Temu se ne moremo odreči. Več ali manj imamo opravka s problemov tudi Evropske unije, osnoven problem človeštva je ustvariti dovolj dela, ker pa vse produkte naredijo že stroji, pa si moramo izmišljati takšno in drugačno delo in tako tudi vse te nove in takšne in drugačne institucije. Nedvomno pa je Evropska komisija, zdaj sem pa nekoliko bolj konkreten, vsaj desetletje zavajala ljudi in samo sebe, s stvarmi, ki z dejanskim stanjem niso imele nič opraviti. To je tako imenovano ustvarjanje družbe znanja, kjer je bilo povsem jasno, da so stvari zgrešene v prvi Lizbonski strategiji, v drugi Lizbonski strategiji. Šele zdaj v tretji Evropa 2020 je prišlo na idejo, da je osnovni problem Evrope zaposlenost in praktično edini cilj je 75% zaposlenost. To pa seveda, če je ekonomsko gledano, pomeni, da Evropski uniji ne preostane drugega, kot neko zapiranje.
Potem pa o teh slabostih o katerih kar naprej govorimo. Evropsko unijo skupaj držijo slabosti, brez demokratičnega deficita ne bi bilo nobenega širjenja Evropske unije in verjetno tudi ne bi več obstajala. Demokratični deficit skupaj drži. Če bi takrat, ko je Slovenija se priključevala, vprašali državljane Avstrije ali so za to, da se priključimo ali niso, bi rekli ne. To se pravi, demokratični deficit je nekaj pravzaprav dobrega.
Ta druga stvar kar Evropsko unijo skupaj drži, je sposobnost, da ne spoštujejo lastnih pravil. Če bi spoštovala lastna pravila, pa če vzamemo evropsko denarno unijo, potem bi v evropski denarni uniji bil zdaj samo še Luksemburg. K sreči ne spoštuje lastnih pravil in celo Evropska centralna banka je zdaj naredila nekaj, kar bi še pred temi meseci rekel, da je popolnoma nemogoče. Začela je financirati državo, to se pravi odkupovati državne papirje. To je delala Jugoslavija, v Jugoslaviji pa proračunskega primanjkljaja sploh poznali nismo, ker smo razliko med prihodki in odhodki tako zapolnili z denarjem. Pa zelo pozdravljam, da je to naredila Evropska centralna banka.
Tretja stvar. Evropsko unijo skupaj drži leporečje. Resolucije takšne in drugačne, vredne so približno toliko kot so bile nekdanje jugoslovanske resolucije. Eno stran prebereš, pa dva stavka pametna dobiš, vse drugo je pa pač nekaj, in ki je leporečja. To je tudi pomembno za vso stvar. In seveda zmeraj je sposobnost ustvarjati novih institucij. Več je novih institucij, več je odvisnih od Evropske unije in tako pravzaprav živimo. Pa verjetno drugega izhoda nimamo. To se pravi, jaz mislim, da je pač stvar takšna. Kar se pa tiče nekaj vprašanj, ki jih je predsednik začel. Kje je zdaj denar? Ni ga. Veliko tega denarja je bilo precej virtualnega. Ta denar je izginil. Ta denar je virtualen zaradi tega, ker je finančen sektor rastel trikrat hitreje kot GDP in so se ustvarjale novi in novi finančni produkti in dokler ne bo nekdo rekel, da so finančni produkti, da je del finančnih produktov čista goljufija, del pa sodi na Loterijo Slovenije, tukaj časa iz tega ne bo nič. govorim recimo o tako imenovanem "šortanju" in podobne stvari, kjer ti prodajaš nekaj kar še nimaš, kar boš šele kupil, ko zapakiraš dolgove skupaj, pa jih prodaš naprej in podobno. Dokler to ne bomo proglasili za goljufijo, potem s tega seveda ne bo nič, bomo pač tako imeli. Prijetnost, da se to naredi, je pa relativno majhna, tako da bi jaz tudi zaključil, da sem pač tudi jaz del tega, bi lahko rekel, liturgije, ki jo pač vsaka institucija rabi, .../Nerazumljivo./... Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Mencinger. Kolega Papič ima besedo.
BOJAN PAPIČ: Jaz tudi bolj kot mogoče vprašanje, bi tudi mogoče malo polemiziral s temi mojimi predhodniki. Jaz mislim, da vsak kmet ve, da lahko porabi in to že stoletja, toliko kolikor je ustvaril. In jasno, mi v tej Evropi smo imeli neke maastrichtske kriterije, ki smo si jih do nekega trenutka držali, smo jih spoštovali, do takrat je stvar funkcionirala. Jasno, mi smo zdaj prišli v krizo. V tej krizi je Grčija ima 12% deficit, mi ga imamo 6, smo tudi med tistimi, ki najbolj zapravljamo in jaz mislim, da špekulanti so posledica ne pa vzrok vsega tega. To je tako kot, ko greš na banko, ko imaš boniteto A, dobiš kredit za, ne vem, 4. Ko si pred bankrotom, se dvigne ta obrestna mera na 7. Tako da, govoriti o vzrokih, da so špekulantje pa neki svetovni zarotniki pa neke, ne vem, oaze, krive za to, ni res. Res je, porabljamo bistveno več kot ustvarjamo, to se v Sloveniji lepo vidi. Mi smo imeli pred dvema letoma smo dobili kredite po isti ceni kot jih dobijo Nemci ali pa Avstrijci, danes je to za 3% točke višje. Verjetno, če bomo še malo nadaljevali s temi visokimi deficiti, z najvišjo rastjo deficita v Evropski uniji, bo verjetno prišlo še do višje obrestne mere in se nam bo ponovila zgodba iz Grčije. Strinjam se s tem, tega denarja ni oziroma ta denar je posojen s strani bank. Tukaj ne gre za neko ljubezen do Grčije. Gre za to, da če se začnejo te banke sesuvati, se ponovi začetek prve krize, Lehmann Brothers in nato nadaljevanje in jasno, to je potem posledično, glede na to, da mi v Sloveniji tudi ne zberemo toliko denarja, kot ga potrošimo skozi bančni sistem. Jaz moram reči, da bančni sistem, vsi pravijo, ni kreditov, ni tega... Ni res. Krediti so na istem nivoju kot so bili leta 2008. Se pravi, jasno, če ni višje, če ni, padel nam je cel nivo produkcije za najmanj 10% bi mogli krediti dol iti, ker imamo toliko manjši promet in podobno. In se pravi, če se vse to začne rušiti, jasno, banke bodo potegnile denar tudi iz Slovenije, to se pravi, gre za neko preventivo. Gre za nekaj kar meni tudi ni všeč, jaz bi bil tudi najbolj vesel. Moram reči, da me pa malo moti, da ves čas polemizirajo s tem, da zakaj dajemo Grčiji tisti, ki ves čas mogoče tudi za to govornico govorijo o tem, kako je treba pomagati takim, pa drugačnim. Zdaj, neko logiko je treba imeti. Zmeraj pomagamo nekomu, potem moramo to do konca speljati, da zmeraj nekaj pomagamo, da pač tisti, ki nekaj ustvarja, daje in tisti, ki pač porabljajo, porabljajo. Recimo jaz moram reči, pa saj to ni samo na nivoju države. Jaz sem šel gledati sedaj malo po enotah stroške za lansko leto in moram reči, vse je nižje. Recimo, nadomestilo za stavbno zemljišče je 12% šlo gor, se pravi občine delajo isto kot ta država. Šlo je gor, vsi komunalni, vse te dajatve, ki so državne, parafiskalne, ne vem kakšne so šle gor, edino prometi nam pa padajo. In zdaj, iz tega jasno, z vsemi temi telovadbami, z vsem tem, da bomo kazali na Maldive oziroma na Kajmanske otoke in tem, se bojim, da pač ne bomo prišli daleč. Saj podobno je tudi recimo v proračunu, evropskem, je 40%, gre za kmetijstvo. Prav danes piše v časopisu, da se je to odlično črpalo ta sredstva, ampak da ni nobenega rezultata, da smo po produktivnosti na tretjini napram vsem tem državam, ki so v evropski skupnosti. Se pravi, en kup enega denarja smo potegnili, smo ga potrošili in jasno, s tega denarja nismo naredili tisto kar bi mogli, da dvignemo nek sektor, da postane produktivnejši. To se pravi, da najmanjši problem je, ali je minister za kmetijstvo ali ga ni, problem je, da neki veliki milijoni nekam gredo in iz teh milijonov ne naredimo pač neke nove vrednosti, ne naredimo nekega starta, da nam bo pač jutri boljše. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Kolega Šuštaršič, izvoli.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz bi k tej zadnji razpravi nekaj ideološko dodal. Nesporno podatki kažejo, da Slovenci, vsaj po mojem mnenju, nekam navdušeno smo vlagali zadnja leta v tuje bančne produkte. Zdaj, jaz težko ta trenutek ocenim koliko denarja se je odlilo iz področja Republike Slovenije, ampak vsekakor gre to kar za veliko denarja. In se sprašujem, zakaj mi ne bi vodili tako domačo gospodarsko politiko, da bi ti isti ljudje z veseljem vlagali recimo v elektrarno, kakšno na Savi, pa da bi kakšen kilometer več avtoceste naredili, pa recimo da bi stanovanja za mlade družine naredili, pa še kaj takega. Tako, da jaz mislim, da tukaj na področju teh finančno-gospodarskih politik je že prav, da razpravljamo kritično.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. S tem bi razpravo zaključili. Sprašujem vas, mag. Zupančiča, morda želite pokomentirati? Ni obvezno, ni nujno. Če pa želite... Izvolite.
MIHAELA ZUPANČIČ: Hvala. Jaz bi se vam zahvalila predvsem v prvi vrsti za tole razpravo. Jaz moram reči, da je v Sloveniji ne slišimo velikokrat, tudi če mogoče del, kako ste se izrazil, dr. Mencinger, v neki stalni liturgiji, je nam vseeno to zelo veliko vredno. Zaradi tega, ker take debate mogoče pa na koncu koncev lahko tudi presežejo problem demokratičnega deficita. Če smem reči, zdi se mi, da še vedno, če govorimo o tem, da se odločitve sprejemajo na daleč, od nacionalnih ravni, ni toliko problematika strukture, ki je vzpostavljena institucionalna, na podlagi pogodbe, ampak predvsem vpetosti nacionalnih političnih sfer v evropsko debato. Parlamenti navsezadnje držijo roko nad svojimi vladami, ki po pogodbi ostajajo predstavnice držav članic na evropski ravni. To se mi zdi, da institucionalnega problema ravno ni, je pa vprašanje koliko se to v nacionalnih sferah skladno s tradicijami navsezadnje je treba biti tudi realističen, da izvesti. Tako da, moje, v bistvu jaz sem se odzvala predvsem zato, da se zahvalim za to razpravo, ki je mene osebno zelo dragocena. Tudi zato, za vprašanje, ki se jih je gospod predsednik, ki jih je odprl, se mi zdi, seveda so to tista vprašanja, ki pravzaprav so bistvena. Vprašanje pa je ali smo danes na evropski ravni opremljeni dejansko res z mehanizmi, ki nam preprečujejo biti zgolj reaktivni, ker gre za to vprašanje. Če pogledamo, ne vem, dobro, zdaj če govorimo o delovnem programu samem kot takem to je operativni dokument, ki v bistvu sodi v širši kontekst, ki je tudi strateški, bolj, ker ta sam delovni program na primer ima zraven tudi celo časovnico konkretnih predlogov. Gre dejansko res za program, ki si potem meri izpolnitev. Ampak, je pa res tako na splošno čisto na evropski ravni, ali smo res opremljeni za to, da smo proaktivni v smislu ustvarjalci trendov navsezadnje ali imamo institucije danes toliko močne, da so lahko samo reaktivne. Zdaj, ta debata poteka v vseh krogih, mislim, da je tudi dovolj tega kar ste vi rekel pravzaprav sodi v ta kontekst. Jaz ne vem, jaz obstajam, ampak dobro jaz sem po naravi bolj optimist, zdi se mi, da so ti zadnji tedni predvsem odločitev tudi navsezadnje evropskega sveta, voditeljev držav članic, ki so se na koncu odločili "ja, bomo zaščitili evro", ker konec koncev je bila to odločitev, ki je potekala minuli vikend, ni bilo ali damo denar ali ne, odločitev je bila ali smo za to, da imamo evro in ga zaščitimo ali pa rečemo, da ga nimamo. Mogoče tudi to dokazuje na to, da smo mogoče politično pripravljeni narediti kakšen korak tudi v tej smeri naprej, sem pa prepričana, da mogoče ali pa verjetno predvsem takšne debate, ki tudi izvajajo pritisk na koncu koncev na oglaševalce na evropski ravni so tiste, ki lahko, če to želimo, do tega pripeljejo. Če pa želimo je pa spet stvar razmisleka, zato hvala za vse pripombe tako tiste, ki so bile za močnejšo Evropo kot vaše dr. Mencinger, ki vas tudi razumem, da postavljate pravilno in tudi spodbujate debato tudi pod vprašaj te zadeve. Hvala vsem.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Jaz se vam zahvaljujem za ta razumski in vsebinski odgovor finalno refleksijo, upajmo, da bodo ta naša delno kritična razmišljanja pripomogla k temu, da se nekatera vprašanja hitreje in morda nekoliko ostreje odpirajo, kajti govorimo o tem kako Evropsko unijo razvijati naprej, ne kako jo demontirati. Jaz bi zaključil debato in ugotavljam, da se je Državni svet seznanil z delovnim programom Evropske komisije za leto 2010.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDA ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DETEKTIVSKI DEJAVNOSTI. Zahvaljujem se sodelujočim pri prejšnji točki dnevnega reda, hvala lepa. Pobudo komisije za državno ureditev ste prejeli po elektronski pošti in sklicem, pobudo je obravnavala Komisija za državno ureditev, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi predlog Državnega sveta za zakonodajno iniciativo. Sprašujem predlagatelja pobude za zakonodajno iniciativo in istočasno poročevalca Komisije za državno ureditev, če želi pojasniti stališče? Pri tej točki sodeluje iz Ministrstva za notranje zadeve gospod Boris Grilc, podsekretar, pozdravljeni. Kolega Vnučec, izvolite, imate besedo.
BOGOMIR VNUČEC: Hvala za besedo. Gre za zelo kratek zakon, spreminjamo samo en člen, in sicer, da se na novo uredi, da je v tem zakonu pogoj za opravljanje te dejavnosti znanje slovenskega jezika. Kot veste smo tukaj v Državnem svetu dali veto na ta zakon zgolj iz tega razloga, vodilo nam je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, in v dilemi ali vložiti ustavno presojo zakona oziroma ali pa rajši dati predlog popravka, smo se odločili soglasno na naši komisiji, da vložimo popravek zakona in da predlagamo, da se nazaj vnese določilo, da je to pogoj za opravljanje te dejavnosti znanje slovenskega jezika. Sledili smo tukaj nekako tudi temu, da enako velja za odvetniški poklic in mislimo, da za ta poklic detektivov bi moralo biti enako, kajti gre le za neko dejavnost, ki jo bodo tujci opravljali po naročilu naših državljanov in naši državljani imajo že po drugi zakonodaji zagotovljeno varstvo pravic in pogovora in naročilo v slovenskem jeziku in se nam zdi to čisto logično, zato predlagamo, da ta predlog sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Vnučec. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o tem predlogu zakona? zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog zakonodajne iniciative kot ste jo prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. Prisotnih je 31.
Kdo je za? (31 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano zakonodajno iniciativo Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki Dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI. Pri tej točki sodeluje gospa Vesna Juvan Gotovac, sekretarka Službe Vlade za lokalno samoupravo in razvoj. Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora. Stališče Skupnosti občin Slovenije, mnenje združenja občin ste prejeli. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, katere poročilo ste prejeli, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Na klop ste dobili tudi predlog amandmaja interesne skupine lokalnih interesov. V kolikor boste imeli dodatne predloge amandmajev prosim, da jih vložite v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagatelja zakona, če želi dodatno besedo? Ne želite, hvala lepa. Poročevalec komisije za lokalno samoupravo? Ne. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Izvolite kolega Ozimič, imate besedo.
MILAN OZIMIČ: Hvala za besedo.
Pravzaprav so določila zakona dovolj jasna. Komisija interesna je mnenja, ki ga je pripravila na podlagi mnenja Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj potrdila vendar je predlagala tudi en amandma. Ta amandma se pravzaprav po vsebini tiče 8. člena prehodnih določb in za tem amandmajem se pravzaprav postavlja v enak položaj pravzaprav kar se tiče ustanavljanja in postopkov ustanavljanja vse občine v enak položaj. Glede na to kako je zdaj to določeno v temu predlogu bi se pravzaprav tam kjer so bili referendumi izvedeni pa postopki niso bili končani ali pa so, ker nekateri imamo tudi primere, ko so bili referendumi izvedeni, ni pa prišel potem tisti predlog zakona o ustanovitvi oziroma sprememb.
Ta amandma zdaj to spreminja na takšen način, da vsi v enakem položaju in vsi dosedanji postopki do sprejema uveljavitve te novele spremembe tega zakona so vstavljene in praktično se lahko potem vodijo samo postopki, ki se začnejo popolnoma na novo. Predlagamo seveda, da se ta amandma tudi sprejme k temu namenu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Odpiram razpravo, želi kdo razpravljati o predlogu zakona oziroma o predlogu amandmaja? Če ne zaključujem razpravo in sicer najprej dajem na glasovanje amandma k predlogu mnenja Državnega sveta, k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi. Prosim, da prijavite prisotnost.
Kdo je za amandma? (26. članov.) Kdo je proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlani amandma sprejel.
Sedaj dajem na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta skupaj s sprejetim amandmajem. Prosim, da prijavite prisotnost.
Kdo je za amandma? (30. članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Zahvaljujem se sodelujočim pri tej točki dnevnega reda.
Prehajamo na naslednjo točko, ki ne bo 6., glede na izraženo željo kolega Šuštaršiča ampak prehajamo na sedanjo 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, KI BO NA ZAPISNIKU 6. TOČKA - IN SICER OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKLJUČKA S POSVETA ŠPORTNE REKREACIJE DANES IN JUTRI.
Predlog zaključkov Športne unije Slovenije ste prejeli, prav tako tudi poročilo Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport pa tudi predlog sklepov Državnega seta. Morebitne amandmaje k predlogu sklepa vložitev pisni obliki. Vprašujem poročevalca komisije, če želi pojasniti stališče? Kolega Jan? Kolega, dr. Jan želite pojasniti stališče? Ne, hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog sklepa Državnega sveta kot te ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost.
Kdo je za? (28. članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Prehajamo po novem 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, PRVOTNO 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER OBRAVNAVA O ZAKLJUČKU S POSVETA GOZD IN LES, RAZVOJNA PRILOŽNOST SLOVENIJE.
Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s predlogom zaključkov ste prejeli, prav tako tudi predlog sklepov. Morebitne amandmaje vložite v pisni obliki. Sedaj sprašujem najprej poročevalca komisije, če želi pojasniti stališče? Izvolite kolega Cveto Zupančič, imate besedo.
CVETO ZUPANČIČ: Hvala lepa za besedo, lep pozdrav tudi v mojem imenu.
Komisija je obravnavala te zaključke posveta, posvet je bil zelo zanimiv, aktualen. Mislim, da se je Državni svet vključil v to tako imenovano zgodbo razvojnih možnosti na področju lesa, gozda. Seveda že skozi daljše obdobje Državni svet opozarja na to, da je tako v svetu in Evropi kot pri nas kriza in pa, da na področju gozdarstva imamo v Sloveniji še velike možnosti, ki pa niso izkoriščene, da prihaja pri nas predvsem do tega, da so velike možnosti pa vendarle pridelovalna industrija je v veliki krizi in dejansko ta možnost in izrabljena. Tukaj smo pri zaključkih posveta izluščili enaindvajset točk, ki so ključne, ki dajejo neko usmeritev. Tudi dejansko na prvih je bilo iz zaključka potegnjenih nekaj predlogov, devetnajst pa potem smo na komisiji razširili še za dve točki. Jaz zdaj v podrobnosti tega ne bom zahajal, mislim da so lepo napisane v temu predlogu gradiva, jih preberite. Mislim, da se na temu delu tudi kar nekaj dogaja tako da jaz mislim da Državni svet iz tem posvetom in pa s temi aktivnostmi, ki jih imamo in pa ki jih ima predvsem predsednik tukaj je potrebno reči, da je glavna gonilna sila tega predsednik in mislim, da se neki premiki že pojavljajo. Danes je bilo odprtje razstave Charlesa tukaj v Cankarjevem domu. Zelo zanimiva tematika, zelo veliko je za videti kaj vse se da iz lesa narediti. Tako da kdor ima priliko in čas naj gre to pogledati, mu ne bo žal. Sam pa bi h temu dodal še, da so ti zaključki lepo pripravljeni in da bi veljalo, da jih podpremo.
Tukaj bi se vrnil še nazaj. Na komisijo je bila podana tudi pobuda, ki smo jo na začetku seje sprejeli od gospoda Revna, da se na kmetijsko gozdarski zbornici odpre ta portal ponudbe lesa, se pravi naj bo žagan les ali pa kakršen koli drugačen, ki se ponuja pri naših zasebnikih ali kmetih, da kdor koli bi to... Včasih imamo potrebe, da to kupimo pa ne vemo kam se obrniti pa bi bilo zelo v redu, da se tudi na takšnem portalu zbornice to dalo videt in pa kupiti. Še enkrat pravim, zaključki so tako pripravljeni so dobro izhodišče in prav je, da jih podpremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Zupančič.
Pri tej točki v imenu vlade sodeluje gospod Jože Dular, sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kasneje, če boste želeli boste dobili tudi besedo.
Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Odpiram razpravo, želi kdo razpravljati o teh zaključkih? Ne, hvala lepa. Gospod Dular želite vi besedo? Ne, potem zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa Državnega sklepa kot ste ga prejeli na klop. Prijavite prosim prisotnost.
Kdo je za? (23 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagane sklepe Državni svet sprejel.
In prehajamo na 9. TOČKO SEDAJ 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER OBRAVNAVA ZAKLJUČKOV S POSVETA GOSPODARSKE IN DRUŽBENI POMEN ZADRUG, STANJE IN RAZVOJNE MOŽNOST V SLOVENIJI TER IZKUŠNJE IZ SOSEDSTVA.
Poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k predlogu zaključkov ste prejeli, prav tako tudi predlog sklepa Državnega sveta. Ponovno vas sprašujem kolega Zupančič, če ob tej točki želite besedo? Izvolite, v imenu komisije.
CVETO ZUPANČIČ: Hvala lepa še enkrat, saj bom kratek. Glede na to, da ni razprave je prav, da sam kot predsednik komisije nekaj stavkov povem.
Tudi tukaj je šlo za to, da smo hoteli analizirati zadružništvo v Sloveniji, seveda tudi z izkušenj v tujini. Tukaj v Državnemu svetu je bil organiziran posvet z zadružniki iz Tarantina kako je to urejeno v tirolskem delu Italije se pravi kjer je ta zadružništvo že skozi stoletje zelo dobro postavljen in je, govorim skozi prejšnje stoletje kjer je bila ta pokrajina v zelo veliki krizi in se to zadružništvo v tej obliki zelo dobro razvijalo, bilo uspešno in smo potem te izkušnje tukaj slišali s tega področja in seveda v kolikor je možno kakšne dobre ideje, dobre strani iz zadružništva, iz tujine prenesti v našo državo, v naš zadružni sistem je dobrodošlo. Predvsem na socialnem delu so njihove izkušnje zelo dobre, bi jih veljalo prevzeti in jih vnesti tudi v naš prostor. Seveda tukaj smo slišali, da tudi naše zadružništvo ni najslabše v Evropi, da je dosti dobro, dosti tudi gospodarsko močno vendar pri nas je zadružništvo le preveč nekako povezano s trgovanjem, s trgovino. Se pravi tisti del zadružništva pa pri nas manjka kjer bi se dotikal prav te kmetijske sociale.
Tudi včeraj je bila tukaj predstavitev knjige naših rojakov iz Italije, se pravi iz tržaškega in prav tam smo videli kako pomembno je kmetijstvo, podeželje, zemlje, obdelava zemlje. Tudi na drugih področjih ne samo na predelavi hrane in prav zadružništvo bo nosilo tisto ključno bremen glede obstoja in prihodnosti kmetijstva in vsega povezanega s tem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Zupančič. Tudi pri tej točki v imenu Vlade sodeluje gospod Jože Dular, sekretar. Najprej sprašujem, če želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje in sicer na glasovanje dajem predlog sklepov Državnega sveta kot ste jih prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost.
Kdo je za? (26 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni svet sprejel.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, SEDAJ 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - IN SICER PRIPRAVE NA VOLITVE OB IZTEKU POLOVICE MANDATA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE
Skladno z 78. členom Poslovnika Državnega sveta in sicer Ustava Republike Slovenije v drugem odstavku 98. člena določa, da se člani Državnega sveta volijo za dobo petih let, 78. člen Poslovnika Državnega sveta pa nadalje določa, da se predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki, podpredsedniki in člani komisij volijo za dobo dveh let in pol ter so lahko na to funkcijo ponovno izvoljeni.
Zato je kolegij Državnega sveta prejel pobudo za začetek postopka za izvolitev funkcij v Državnemu svetu Republike Slovenije za drugo polovico mandata. Interesne skupine pozivamo, da izvedejo postopke, v pomoč pri teh postopkih pa smo vam na klop priložili poziv in opomnik. S tem zaključujem 10. točko dnevnega reda.
In prehajamo na preskočeno točko dnevnega reda in sicer je bila to 6. točka dnevnega reda, ki bo sedaj postala 10. .../Medsebojno pogovarjanje./... Na glasovanje dajem predlog, da prekinjamo sejo za trideset minut, se pravi, da nadaljujemo ob 15.00 uri. .../Medsebojno pogovarjanje./...
Prosim. Vi ste predlagal, gospod Šuštaršič. Dovolite, da končam. Vi ste predlagali, da počakamo, če vi umikate ta predlog.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Umikamo.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: ..ni nobenega razloga, da ne bi nadaljevali z našim delom. Jaz pa umikam svoj predlog za glasovanje o prekinitvi.
Nadaljujemo z obravnavo 6. TOČKE DNEVNEGA REDA OZIROMA 10 TOČKA DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZENAČEVANJU MOŽNOSTI INVALIDOV. Objavljen je bil v Poročevalcu DZ. Predlog konkretnih pripomb k zakonu o izenačevanju možnosti invalidov Državnega svetnika Alojza Kovšča ste prejeli s sklicem pa tudi na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, katere poročilo ste prejeli. Prav tako tudi mnenje Državnega sveta. V imenu predlagatelja zakona ni na seji nikogar. Sprašujem poročevalca Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, če želi pojasniti stališče? Kolega Kovšca, imate besedo.
ALOJZ KOVŠCA: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
Predsednik, jaz bi zaprosil, če lahko, zaradi skrajšanja vsega skupaj tukaj razložim kot poročevalec tudi pripombe, ki jih je komisija sprejela, lahko? Se zahvaljujem.
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvene invalide je na svoji 36. seji obravnavala predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je sedaj v drugi obravnavi. Zakon je podprla. Komisija podpira tako kot Državni svet seveda vse napore, ki bodo omogočili invalidom enakopraven dostop do vseh ravni družbenega življenja in vključno s procesi odločanja in političnim udejstvovanjem. Ocenjujemo, da je ta zakon eden izmed tistih, ki je usmerjen k tej moralni zavezi in politični dobri volji.
Hkrati pa komisija opozarja, da je pogosto razloga zapostavljanje invalidov neenakopraven položaj zlasti tehnična neprilagojenost okolja in objektivne ovire, ki onemogočajo invalidom, po tem realno participiranje v političnem in upravljavskem življenju. To je vse skupaj povezano z določnimi stroški prilagoditve ali pa izhaja iz stroškov prilagoditve, ki pa po našem mnenju jih družba mora začeti kot celota sprejemati za neizogibne in za njih poskrbeti.
Komisija se je tudi seznanila z mnenjem Zveze društev in naglušnih Slovenije, ki podpira čimprejšnje sprejete predloga zakona, zaradi težav, katerimi se tudi njihovi člani vsakodnevno srečujejo predvsem matere z novorojenčki. Komisija izraža tudi zadovoljstvo s pojasnilom ministrstva v zvezi s 24. členom predloga zakona, ki zagotavlja sofinanciranje posebnih socialnih programov za vključevanje invalidov v družbo na podlagi javnih razpisov iz proračuna RS. Na seji komisiji smo oblikovali tudi dve konkretni pripombi, za katere je predstavnik predlagatelja zakona jih je podprl in se je z njimi strinjal. Če dovolite bi vas s tem sedaj seznanil.
Ena izmed pripomb je, da je v predlogu Zakona o izenačevanju možnosti invalidov potrebno dopolniti 3. člen z dopolnilnim novim šestim odstavkom, ki naj bi glasi: "Posebna asistenca pri opravljanju funkcije moč invalidu, ki je izvoljen ali imenovan na funkcijo v državnem organu oziroma organu državnih skupnosti. V nadaljevanju je ta invalid funkcionar, ki je invalid. Pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije in ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne more izvajati sam." Gre za dopolnitev člena, ki omogoča invalidom, defacto participacijo v procesih delovanja organov na ta način, da jim zagotovi finančne možnosti za spremljevalca, brez katerega invalidi dejansko teh svojih ustavno določenih in priznanih pravic ne morejo izvajati.
Druga pripomba se nanaša na 24. člen in sicer doda se alineja a., ki se glasi, gre za člen o dodatkih za osebno asistenco pri opravljanju funkcije v državnih organih ali organih lokalnih skupnosti. Jaz sem prebral, čeprav mislim, da jih imate pred seboj, je potrebno, da jih preberem? Mislim, da ne. Mislim, da ste jih vsi prebrali.
V glavnem zaključujem s tem, da komisija zakon podpira in s strani predlagatelja imamo podporo za naši dve pripombi. To zadevo komisija predlaga Državnemu svetu, da ta zakon podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik interesnih skupin? Odpiram razpravo? Želi kdo besedo? Gospod Šuštaršič.
BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala za besedo. Ker ni predstavnika vlade bi jaz par besed vseeno izrekel glede tega zakona.
Rad bi poudaril, da gre za sodobno koncipiran zakon, ki ima lep tehnični jezik, razumljiv, definicije so jasne in ne gre za zakon, ki daje samo nekaj novih pravic, zelo pomemben je tisti klicni center za gluhe, ki dejansko, če jih doleti neka nesreča na cesti, ali če doma kaj rabijo, težko sporočijo, tako da je to sedaj sistemsko urejeno. Tudi sedaj bomo ponovno po tem zakonu imeli urejeno prilagajanje motornih vozil, kar smo imeli pred desetletji tudi čudovito urejeno pa je nenadoma poniknilo v puščavski pesek. Ta zakon, ki ga hočem v tej razpravi pohvaliti je vreden predvsem v tem, da ta pojem izenačevanje možnosti tako izpelje, da aktivira vse obstoječe potenciale v družbe. To se pravi, da vse tisto, kar je na razpolago celotnemu prebivalstvu postaja dostopno tudi invalidom in s tem, to bi pa posebej poudaril, tudi starejšim ljudem. Torej, vse tiste specifične rešitve, ki se po tem zakonu bodo izvedle za invalide so dejansko uporabne tudi za starejše ljudi zlasti v višji starosti. Zakon je kvaliteten, sodoben.
Dovolite mi še eden stavek, ki bo mogoče v pomoč, da boste malo razumeli te čudne slovenske zdrahe. Ta zakon podpirajo vse reprezantativne ljudske organizacije, Nacionalni svet invalidske organizacije Slovenije, ki združuje več kot 100 tisoč interesno povezanih invalidov. Nasprotuje jim samo ena invalidska firma, to je ../Nerazumljivo./.. Pečarič, ki pa je na drugi strani, ne vem zakaj, iz katerega razloga neke vrste dvorna firma slovenske dnevne politike. Mislim, da je zakon koristen in da bo dal zelo dobre učinke.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu zakona kot ste ga prejeli na klop. Prisotnost. Prisotnih je 22 državni svetnic in svetnikov. Za je glasovalo 24, nihče proti.
(Za je glasovalo 24.) (Nihče proti.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
S tem zaključujem današnjo sejo in napoveduje, da bo prihodnja seja predvidoma 9. junija 2010. Hvala lepa.
(Seja je bila končana dne 12. maja 2010 ob 14.41.)
