Mnenje k Dopolnjenemu predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)

Državni svet Republike Slovenije je na 28. seji 7. 7. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Dopolnjenemu predlogu zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije predloga zakona ne podpira.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z vsebino predloga zakona.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da v Sloveniji že desetletja oblikujemo uspešno socialno politiko, ki kljub občasnim negativnim trendom v družbenem in gospodarskem življenju, upadanju proizvodne aktivnosti, izgubi trgov, priključitvi v evropski prostor in drugim globalnim spremembam, uspešno ohranja zadovoljiv nivo življenjskega standarda prebivalstva tudi v obliki socialnih transferjev in drugih oblikah finančne pomoči nezaposlenim, invalidom in tistemu delu prebivalstva, ki si samo ne more zagotoviti socialne varnosti. Kljub določenim razhajanjem med gospodarsko in negospodarsko sfero, nam je v Sloveniji vseskozi uspelo voditi uspešen socialni dialog in premoščati konfliktne situacije. Državni svet Republike Slovenije zato predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri izpeljavi socialnih reform ohrani prakso socialnega dialoga in medsebojnega usklajevanja med socialnimi partnerji, v nasprotnem primeru pa se mora zavedati velike odgovornosti, ki jo bo nosila, v kolikor bo izpeljala socialne reforme skozi zakone, ne da bi jih uskladila s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Glede same vsebine obravnavanega predloga zakona Državni svet Republike Slovenije izraža dvom, ali bodo centri za socialno delo lahko v tako kratkem času, kot je predlagan rok za uveljavitev pravic iz javnih sredstev (januar 2011), realizirali določbe iz novega zakona. Da ne bi spreminjali novega zakona, še preden bo stopil v veljavo, bi bilo treba opredeliti prehodno obdobje, saj so predvidene številne nove, oziroma poenotene evidence, ki naj bi bile dostopne centrom iz različnih (elektronskih) baz. Za Državni svet Republike Slovenije je vprašljiva tudi trditev, da s sprejemom novega zakona ne bo prihajalo do zlorab, oziroma neupravičenega kopičenja socialnih pravic v posameznih primerih zaradi pomanjkljivosti, oziroma napak pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca, od česar bo odvisno tako število socialnih pravic kot odmera višine posamezne pravice. Doslej ni bil predviden nadzor pri ugotavljanju skladnosti med administrativnimi podatki in dejanskim stanjem. Ker predlagatelj trdi, da bo osnovo za ugotavljanje premoženjskega stanja družine, oziroma posameznika, črpal iz podatkov davčne uprave, Državni svet Republike Slovenije opozarja, da tudi doslej ti podatki v večini primerov niso prikazovali dejanskega premoženjskega položaja posameznika, predvsem pa je bil ta nadzor že do sedaj –  pri neprimerno manjšem obsegu pristojnosti in nalog –  neučinkovit in dolgotrajen.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti nadzor nad izvedbo rešitev iz novega zakona ter okrepiti inšpekcijske službe s teh področij, saj se je treba zavedati "sive ekonomije", oziroma prikritih dohodkov in premoženja iz neprijavljenih dejavnosti posameznikov oziroma sorodnikov.

Državni svet Republike Slovenije opozarja na 28. člen Konvencije o pravicah invalidov, ki zagotavlja invalidom socialno varnost in določa, da invalidnost že sama po sebi prinaša višje življenjske stroške, zato je potrebno črtati 20. in 21. točko 12. člena Predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Invalidi morajo že po obstoječih zakonskih predpisih, ko imajo urejene prejemke iz različnih naslovov invalidnosti doplačevati za adaptacijo stanovanja, medicinsko-ortopedske pripomočke in drugo, zato ni dopusten nikakršen poseg  v nižanje doseženih pravic in odmere višin posameznih pravic za invalide.

Glede rešitev 5. in 6. člena predloga zakona, Državni svet Republike Slovenije meni, da gre za velik poseg države v avtonomnost lokalne samouprave, na primer pri znižanju plačil za programe vrtcev in drugo. Bistveno premalo je stopenj v lestvicah, saj izgubijo pravico do socialne pomoči tako osebe, ki za malo presegajo prag revščine, kot najbogatejši z desetkrat večjimi dohodki. Vprašljivo je tudi ohranjanje sedanje prakse, ko so občine le prehoden člen, saj ne odločajo ne o kriterijih ne o sredstvih (to je v pristojnosti države), pač pa le delijo to, kar  in kolikor določijo drugi.

Državni svet Republike Slovenije opozarja, da bo v praksi težko uresničiti sicer pozitiven izhodiščni koncept predloga zakona za zagotovitev enotnega vstopa v sistem socialnih pomoči, ki jih bo prejemal upravičenec. Zato Državni svet Republike Slovenije meni, da bi predlagatelj ob sprejemanju zakona moral predstaviti določene simulacije o izvedbi predlaganih rešitev, oziroma predstaviti metodologijo, na podlagi katere so oblikovani kriteriji za predlagane rešitve v novem zakonu. Obstaja namreč velika verjetnost, da so kriteriji postavljeni tako, da bo prevelik del sedanjih upravičencev izključen (kot se je zgodilo pri državnih štipendijah, ko so predvidena sredstva že sedaj – kljub zvišanju cenzusa – ostala neizkoriščena).

V razpravi je bilo izraženo tudi stališče, da je zakon naravnan tako, da se bodo socialni transferji zmanjšali, ne pa da bodo pravičneje porazdeljeni.

Državni svet Republike Slovenije tudi opozarja, da se s tako postavljenim sistemom država odreka pomembnim vzvodom vodenja samostojne politike na posameznih področjih, saj uvaja enotne kriterije tako pri pomoči, s katerimi naj bi spodbujali večje število otrok, kot pri dodeljevanju pomoči upokojencem, dodatkom za pomočnika itd.