Pobuda Vincenca Otoničarja, da Državni zbor čim prej obravnava in sprejme Resolucijo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško

Državni svet Republike Slovenije je na 2. seji, dne 9. 1. 2008, v skladu z 41. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04, 18/05 in 86/07) obravnaval pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja, da Državni zbor čim prej obravnava in sprejme Resolucijo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji

S K L E P:

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Vincenca Otoničarja.

Državni svet ugotavlja, da so razmere v zvezi s slovensko-hrvaško mejo po uveljavitvi hrvaškega ZERP s 1. januarjem 2008 resne in zaskrbljujoče, zato naj:

1. Državni zbor nemudoma obravnava in sprejme Predlog Resolucije o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (ReMRSRH), ki jo je v Državnemu zboru vložila skupina poslancev (prvopodpisani Josip Bajc) dne 10. 7. 2006.
2. Državni zbor od Vlade Republike Slovenije zahteva, da izvede vzpostavitev stanja na meji z Republiko Hrvaško, kakršna je bila na dan  25. 6. 1991.
3. Državni zbor določi novo strategijo v zvezi s določitvijo državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.

 

Obrazložitev:

O predaji ali prodaji slovenskega morja ali slovenskega ozemlja tuji državi se nihče nima pravice z nikomer dogovarjati. Celoten Piranski zaliv je slovenski. Prav tako zaselki na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure. Slovenija je imela in ima neomejen dostop na odprto morje. Tako je bilo stanje na dan osamosvojitve, dne 25. 6. 1991. O teh stvareh tudi ne more razsojati nobena arbitraža ali mednarodno sodišče.

Po slovenski ustavi in zakonodaji je za ta vprašanja (določanje meja, zunanjo politiko.) zadolžen Državni zbor Republike Slovenije. Nujno je, da Državni zbor nemudoma določi usmeritve, ki bodo zavezujoče za vse slovenske pogajalce. To je lahko resolucija o meji s Hrvaško.

Državni zbor se mora opredeliti  do izhodišč za morebitno arbitražo, ki morajo sloneti na izhodiščih o nespornih slovenskih ozemljih in o slovenskem morju. Po mnenju Državnega sveta bo potrebno preko arbitraže ali sodišča poiskati pot za določitev meje na spornem delu ozemlja in na morju. Minimalno slovensko izhodišče za morebitno arbitražo o meji v Istri mora biti zgodovinska Občina Piran s Kaštelom in Savudrijo. Katastrski občini sta bili v nasprotju s specialnim statutom k Londonskemu memorandumu odvzeti Občini Piran in pripojeni Občini Buje.

Če Hrvaška ne razveljavi zakona o ekološko-ribolovni  pasu, ki Sloveniji med drugim jemlje polovico Piranskega zaliva in ji zapira neomejen dostop na odprto morje, bi morala Slovenija sprožiti vse evropske mehanizme, vključno z začasno zamrznitvijo pogajanj o vstopu Hrvaške v EU.

Uveljavitev hrvaškega ZERP (Zaščitnega ekološko ribolovnega pasu)  s 1. 1. 2008 namreč pomeni še eno poseganje po slovenskem morju, ukrep pa je tudi v nasprotju s podpisanim dogovorom med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, da za države članice EU hrvaška ekološko ribolovna cona ne bo veljala.

Hrvaška se ni odpovedala prodaji zemljišč v lasti slovenskega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kar pomeni nadaljevanje hrvaške politike izvršenih dejstev. Dosedanji slovenski načini odziva zgolj z diplomatskimi protestnimi notami očitno niso učinkoviti. Hrvaški politiki je potrebno povedati, da jo Slovenija sicer podpira na poti v EU, hkrati pa ji je treba tudi povedati, da si z neevropskimi metodami poseganja po tujem morju in ozemlju sama zapira pot v EU.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04,18/05 in 86/07) nanjo v roku 30 dni odgovori.